Pravna podlaga
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 36, 66, 73, 73/2, 81, 81/1, 81/2, 82, 82/1, 30, 30/1, 36, 66, 73, 73/2, 81, 81/1, 81/2, 82, 82/1.
Jedro
Tožnik je sicer res zahteval samo razveljavitev drugostopenjske odločbe toženca in je o tako postavljenem zahtevku prvostopenjsko sodišče odločilo. V povezavi z določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani predsednika senata ter o odprtem sojenju mora sodišče upoštevati določbe 2. odstavka 73. člena ZDSS-1 glede obveznosti stranke v zvezi z opredelitvijo tožbenega zahtevka. Pri tem je treba upoštevati značilnosti socialnega spora, v katerem se sodi o vtoževani pravici, torej o pravici, ki ima podlago v materialnopravnih predpisih s področja socialne varnosti in o zakonitosti s tožbo izpodbijane toženčeve dokončne odločbe ter z njo v zvezi prvostopenjske odločbe. Če nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1), saj prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o materialnopravnem zahtevku, ki tudi sploh še ni bil postavljen in tudi ni odločilo o vprašanju zakonitosti obeh navedenih toženčevih odločb, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevanju načela odprtega sojenja ugotoviti, za kakšen zahtevek po materialnem pravu s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja gre ter ob ugotovitvi, da materialnopravni tožbeni zahtevek sploh še ni opredeljen, postopati po določbi 66. čl. ZDSS-1. Ravnanje po tej določbi namreč po mnenju pritožbenega sodišča pride v poštev tudi tedaj, ko zavarovanca (konkretno tožnika) zastopa odvetnik, kot je navedeno tudi v komentarju k enakim določbam 36. čl. ZDSS-1 s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2005).