Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.
ZOR člen 100, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodb
Po določbi 17. člena Pravil tožene stranke je prijavljenec dolžan v prijavo navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, vendar pa vsaka kršitev te obveznosti po tej določbi še ne pripelje do izgube pravice do zavarovalnine. Le če je mogoče tožnikovo okvaro hrbtenice mogoče šteti za bolezen in le če je kasneje prišlo do njegove nezmožnosti za delo zaradi te zamolčane okvare oziroma bolezni, je tožnik na podlagi določbe 2. odst. 17. člena Pravil izgubil pravico do zavarovalnine zaradi te bolezni. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni pomembna vsebina pojma "bolezen" kot ga opredeljuje medicinska stroka, ampak je pomembno, kaj sta stranki pri sklenitvi pogodbe s pojmom "bolezen" mislil, oziroma ali so bile v pojem "bolezen" po volji strank vključene tudi okvare.
Dolžnici ni bil vročen predlog izvršitelja z dne 20.7.2005, s katerim se predlaga njeno kaznovanje. S takim, nezakonitim postopanjem, pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da druga toženka, ki je z darilno pogodbo nepremičnino pridobila, ni bila v dobri veri. Druga toženka je vnukinja pravdnih strank in glede na sorodstvene vezi je vedela, da gre za skupno lastnino pravdnih strank, kot tudi da tožnica ni dala soglasja za razpolaganje s skupno lastnino
Terjatev tožnika do toženca iz naslova posojilne pogodbe ni mogoče pobotati s terjatvijo toženčevega podjetja do tožnika, pa čeprav je toženec direktor ali edini lastnik svojega podjetja, saj ne gre za terjatev med istima strankama, ki sta hkrati drug do drugega upnika in dolžnika.
Zavarovalni pogoji ne štejejo za invalidnost primer omejene gibljivosti sklepov palca na nogi, temveč le primer ankiloze - otrdelosti sklepa, za razliko od ostalih sklepov (koleno, skočni sklep), ko določajo invalidnost tudi v primeru njihove omejene gibljivosti. Zato v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko je mogoče uporabiti za odločanje 4. tč. 13. čl. splošnih pogojev, ki določa, da se v primeru kakšne oblike posledic, ki v tabeli niso predvidene, določi stopnjo invalidnosti skladno s podobnimi oblikami posledic, ki so v tabeli predvidene.
Tožeča stranka kot solidarna dolžnica, ki trdi, da je plačala več, kot znaša njen delež v škodi, lahko od prvega toženca zahteva le toliko, kolikor ustreza njegovemu deležu kot posameznemu dolžniku v škodi.
Posest pravice stvarne služnosti se pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino te pravice. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnika posesti pravice stvarne služnosti nista imela, saj sta parcelo tožencev, zaradi nasprotovanja tožencev in zaradi tam parkiranih osebnih avtomobilov tožencev, lahko uporabljala le na skrivaj, ko tožencev ni bilo doma in ko toženca na svojem dvorišču nista parkirala svojih vozil.