ZOR člen 100, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodb
Po določbi 17. člena Pravil tožene stranke je prijavljenec dolžan v prijavo navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, vendar pa vsaka kršitev te obveznosti po tej določbi še ne pripelje do izgube pravice do zavarovalnine. Le če je mogoče tožnikovo okvaro hrbtenice mogoče šteti za bolezen in le če je kasneje prišlo do njegove nezmožnosti za delo zaradi te zamolčane okvare oziroma bolezni, je tožnik na podlagi določbe 2. odst. 17. člena Pravil izgubil pravico do zavarovalnine zaradi te bolezni. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni pomembna vsebina pojma "bolezen" kot ga opredeljuje medicinska stroka, ampak je pomembno, kaj sta stranki pri sklenitvi pogodbe s pojmom "bolezen" mislil, oziroma ali so bile v pojem "bolezen" po volji strank vključene tudi okvare.
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo obstoj zatrjevanih spremenjenih okoliščin tako na strani tožeče kot tožene stranke ter vpliv teh spremenjenih okoliščin na že določeno preživnino.
Dediči na zapuščinski obravnavi so dogovorili način izplačila nujnega deleža dedinji G.S., sočasno pa je bil sklenjen tudi dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju po P.L. Gre za pogodbo z učinki sodne poravnave, ki pa je v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Tožeča stranka kot solidarna dolžnica, ki trdi, da je plačala več, kot znaša njen delež v škodi, lahko od prvega toženca zahteva le toliko, kolikor ustreza njegovemu deležu kot posameznemu dolžniku v škodi.
Zavarovalni pogoji ne štejejo za invalidnost primer omejene gibljivosti sklepov palca na nogi, temveč le primer ankiloze - otrdelosti sklepa, za razliko od ostalih sklepov (koleno, skočni sklep), ko določajo invalidnost tudi v primeru njihove omejene gibljivosti. Zato v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko je mogoče uporabiti za odločanje 4. tč. 13. čl. splošnih pogojev, ki določa, da se v primeru kakšne oblike posledic, ki v tabeli niso predvidene, določi stopnjo invalidnosti skladno s podobnimi oblikami posledic, ki so v tabeli predvidene.
Dolžnici ni bil vročen predlog izvršitelja z dne 20.7.2005, s katerim se predlaga njeno kaznovanje. S takim, nezakonitim postopanjem, pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Posest pravice stvarne služnosti se pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino te pravice. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnika posesti pravice stvarne služnosti nista imela, saj sta parcelo tožencev, zaradi nasprotovanja tožencev in zaradi tam parkiranih osebnih avtomobilov tožencev, lahko uporabljala le na skrivaj, ko tožencev ni bilo doma in ko toženca na svojem dvorišču nista parkirala svojih vozil.
Bistveno vprašanje za presojo, ali je podana odškodninska odgovornost toženk, je, ali je bila nastopna ploskev stopnic zaradi dotrajanosti oz. neustreznega vzdrževanja spolzka, kar je zatrjevala tožnica. Da je bila tedaj stopnica spolzka, pa mora dokazati tožnica.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da druga toženka, ki je z darilno pogodbo nepremičnino pridobila, ni bila v dobri veri. Druga toženka je vnukinja pravdnih strank in glede na sorodstvene vezi je vedela, da gre za skupno lastnino pravdnih strank, kot tudi da tožnica ni dala soglasja za razpolaganje s skupno lastnino