Če naj bi se nova dejstva ali novi dokazi v smislu 10. točke citiranega 394. člena ZPP lahko uporabili v prejšnjem postopku, bi morali takrat tudi obstajati. Dejstva oz. dokazi, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo postopka.
Terjatev tožnika do toženca iz naslova posojilne pogodbe ni mogoče pobotati s terjatvijo toženčevega podjetja do tožnika, pa čeprav je toženec direktor ali edini lastnik svojega podjetja, saj ne gre za terjatev med istima strankama, ki sta hkrati drug do drugega upnika in dolžnika.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 31, 33, 33/1, 31, 33, 33/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - varstvo pred motenjem posesti
2. odst. 33. člena SPZ določa, da ima posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do sodnega varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da druga toženka, ki je z darilno pogodbo nepremičnino pridobila, ni bila v dobri veri. Druga toženka je vnukinja pravdnih strank in glede na sorodstvene vezi je vedela, da gre za skupno lastnino pravdnih strank, kot tudi da tožnica ni dala soglasja za razpolaganje s skupno lastnino
Dediči na zapuščinski obravnavi so dogovorili način izplačila nujnega deleža dedinji G.S., sočasno pa je bil sklenjen tudi dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju po P.L. Gre za pogodbo z učinki sodne poravnave, ki pa je v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Bilo je treba ugotoviti, če je v spornem obdobju tožnik dejansko prihajal do svojih parcel po drugi dostopni poti, saj kljub temu, da ima služnostno pravico hoje in vožnje, vključno s kmetijsko mehanizacijo, po toženčevi parceli, ne bi bila podana odškodninska odgovornost toženca, če je tožnik lahko prihajal do svojih parcel po drugi poti in je tako imel možnost obdelovanja.
ZD člen 207, 207/1, 214, 214/3, 207, 207/1, 214, 214/3.
dedni dogovor - sklep o dedovanju
Sodišče v primeru, če vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede ta sporazum v sklep o dedovanju. Gre za dedni dogovor, ki je pogodba obligacijskega prava.
V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.
Sodišče prve stopnje mora v skladu z II. odstavkom 110. člena SZ-1 pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane najemnik stanovanja, tako na strani predlagateljice kot tudi na strani nasprotnega udeleženca raziskati in pretehtati njuno premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upošteva splošno dolžnost poučevanja prava neuke stranke iz 12. člena ZPP, prav tako pa tudi načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
Stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je upnik v izvršilnem predlogu navedel napačen naslov, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so potrebni za izvršbo, po 5. odst. 38. čl. ZIZ in ki jih je dolžna poravnati dolžnica.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - obrazložitev ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti
Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa najprej določa, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, nato pa dodaja, da je to v 2. tč. sklepa o izvršbi, ki pa poleg odločitve, da se dovoli predlagana izvršba vsebuje tudi odločitev o predlagani začasni odredbi, izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje samemu sebi.