Sodišče prve stopnje mora v skladu z II. odstavkom 110. člena SZ-1 pri odločanju o tem, kdo od razvezanih zakoncev ostane najemnik stanovanja, tako na strani predlagateljice kot tudi na strani nasprotnega udeleženca raziskati in pretehtati njuno premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, stanovanjske potrebe in možnosti rešitve stanovanjskega problema. Pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upošteva splošno dolžnost poučevanja prava neuke stranke iz 12. člena ZPP, prav tako pa tudi načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
Skladiščnik ima za terjatve iz skladiščne pogodbe glede na določila 2. odst. 736. čl. takrat veljavnega ZOR zastavno in ne retencijsko pravico. Glede zastavne pravice skladiščnika pa velja tudi, da obstoji njegova vrnitvena dolžnost šele pod pogojem, ko mu je terjatev plačana.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. ZPP člen 152, 249, 249/1, 249/2, 152, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 46, 47.
predujem - ocenitev stvari
Ocena sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom določilo predujem v višini 90.000,00 SIT, je realna in v skladu z materialnim pravom, saj je pri določitvi višine predujma potrebno upoštevati. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilci, ki v Tarifi za vrednotenje izvedenskega oz. cenilskega dela določa točkovne postavke za posamezno opravilo izvedenca oz. cenilca.
V skladu z II. odstavkom 242. člena ZPP je izvedenec upravičen le do pravočasno priglašenih stroškov v višini 4.400,00 SIT.
Po zaključku stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika, le-ta ne odgovarja več za obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka in ki izvirajo iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Zato izvršilni postopek za izterjavo take terjatve zoper njega ni mogoče nadaljevati.
Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.
Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.
Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 155, 155/1, 155/2, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je izvedenec upravičen le do 100 točk za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v skladu s 1. odstavkom 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter do 400 točk za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s 1. točko I. odstavka 47. člena navedenega pravilnika. Izvedenec je v svoji pritožbi zgolj pavšalno navedel, da je moral pridobiti in proučiti obsežno dodatno dokumentacijo in da je opravil zahtevno izvedensko mnenje, tega pa ni konkretiziral in izkazal, sodišče druge stopnje pa takšnih posplošenih zatrjevanj ne more upoštevati.