Pravilno je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo določilo 31. člena ZKZ, po katerem se zakupna pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če jo nobena od strank ne odpove najmanj šest mesecev pred iztekom pogodbe. Ni namreč mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da je treba v predmetnem primeru uporabiti določbe ZOR o zakupu, saj ima o zakupu kmetijskih zemljišč ZKZ specialne določbe. Po izrecnem določilu 568. člena ZOR pa se določbe poglavja ZOR o zakupu ne uporabljajo za zakupe, ki so urejeni s posebnimi predpisi, prav zato pa v konkretnem primeru gre, ko gre za zakup kmetijskih zemljišč, ki je urejen v specialnem predpisu ZKZ.
Stroškov, ki so nastali zaradi tega, ker je upnik v izvršilnem predlogu navedel napačen naslov, ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so potrebni za izvršbo, po 5. odst. 38. čl. ZIZ in ki jih je dolžna poravnati dolžnica.
OZ člen 12, 30, 30/1, 203, 12, 30, 30/1, 203. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
blagovni promet - molk naslovnika - sprememba pogodbe - uzance
Tudi če bi se izkazalo, da tožena stranka res ni zavrnila spornega računa tožeče stranke, njen molk ne bi mogel pripeljati do spremembe pogodbe. Do spremembe pogodbe lahko pride namreč na enak način kot do sklenitve pogodbe. Da molk naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo, pa določa 1. odst. 30. čl. OZ. Zmotno je zato stališče pritožnice, da bi uporaba 2. odst. 203. Splošne uzance za blagovni promet za tožečo stranko pomenila ugodnejšo odločitev v obravnavanem gospodarskem sporu.
Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka, ki je na podlagi 16. čl. Zakona o javnih cestah upravljalec državnih cest, je bila dolžna med drugim zagotoviti tudi opravo nalog rednega vzdrževanja državnih cest oz. nadzora nad stanjem državnih cest, a za to ni poskrbela. Kljub temu, da je bila brežina nezavarovana, četrta toženka ni ukrepala, razen s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Tožnik je bil premalo pazljiv glede na signalizacijo, ki ga je opozarjala na možno oviro na cestišču in glede na tedanje vremenske razmere (mokro cestišče). Neskrbnost četrte toženke tako konkurira neskrbnosti tožnika in kršitev varnostnih predpisov o vzdrževanju ceste (kršitev profesionalne skrbnosti) ne more biti manjša od tožnikove kršitve.
ZKP člen 527, 527/1, 552, 552/2, 527, 527/1, 552, 552/2.
pogoji za izročitev tujca
Za izročitev tujca na prošnjo tuje države morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, navedeni v 522. čl. ZKP. Takoj, ko le kateri od teh ni izpolnjen, je izročitev izključena.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožena stranka uveljavlja pridržno pravico le, če glede svoje terjatve, na kateri pridržno pravico utemeljuje, uveljavlja s pobotnim ugovorom ali z nasprotno tožbo, saj kaj takega iz določila 286. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ne izhaja. Vendar pa je v konkretnem primeru položaj specifičen v toliko, ker gre za najem poslovnih prostorov, za katerega veljajo specialna določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSP). Ta določila posebej urejajo možnost pobota z najemnino tistih terjatev, ki izhajajo iz vlaganj v poslovni prostor.
ZGD člen 230, 230/1, 230, 230/1. ZPre člen 72, 73, 72, 73. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
pravni interes pri ugotovitveni tožbi
Za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, pri katerih se pravni interes za vložitev tožbe domneva in ga tožniku ni potrebno posebej zatrjevati in dokazovati, mora biti pravni interes pri vložitvi ugotovitvene tožbe utemeljen s posebnimi predpisi, sicer mora tožeča stranka izkazati, da bo imela pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajtveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz trditve tožeče stranke, da je imetnik 14,286% delnic prvotožene stranke, izhaja, da izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe v imenu prvotožene stranke na vrnitev prepovedanih plačil. Ker je s tem podana legitimacija same tožeče stranke za vložitev dajatvene tožbe v imenu prvotožene stranke, je s tem izključen njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvene tožbe na ničnost pogodbe, iz katere naj bi izhajalo prepovedano plačilo, saj to vprašanje predstavlja zgolj predhodno vprašanje samega dajatvenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pridržno pravico iz naslova terjatve zaradi povračila škode, ker lahko pridržno pravico uveljavlja le, če obenem vloži ali pobotni ugovor ali pa nasprotno tožbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tak zaključek ni utemeljen v določilih 286. in sledečih členov Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki jih je treba uporabiti na predmetni primer. Po 1. odst. 286. člena ZOR ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, to stvar pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Iz tega ni mogoče sklepati na to, da ima upnik terjatve pridržno pravico le, če to terjatev uveljavlja v pravdi v pobot ali z nasprotno tožbo.
Skladiščnik ima za terjatve iz skladiščne pogodbe glede na določila 2. odst. 736. čl. takrat veljavnega ZOR zastavno in ne retencijsko pravico. Glede zastavne pravice skladiščnika pa velja tudi, da obstoji njegova vrnitvena dolžnost šele pod pogojem, ko mu je terjatev plačana.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nujnost ukrepa
Začasne odredbe kot sredstvo zavarovanja so izjemni ukrepi, ki jih lahko izda sodišče le ob pogojih, ki jih predvideva zakon in je potrebno posredovanje sodišča, še preden je izdana končna odločba. Zato - še posebej pa pri vprašanjih, ki se tičejo razmerij do otrok - mora sodišče skrbno presoditi, ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je vprašanje vzgoje in varstva nujno urejati že z začasno odredbo. Začasna odredba mora tudi v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove dodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom. Navedeno izhodišče pa kaže, da za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev žejo ostati v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev.