• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 18
  • >
  • >>
  • 101.
    VDS sklep Pdp 691/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03406
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    izredna odpoved - bolniški stalež
    Za presojo zakonitosti podane izredne odpovedi PZ po 6. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR, je bistvena ugotovitev, ali je tožnik s

    tem, ko je v času bolniškga staleža pomagal pri gradbenih delih

    pri svoji hiši, kršil navodila lečečega zdravnika v zvezi z

    zdravljenjem.

     
  • 102.
    VDS sklep Psp 748/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03676
    ZPP člen 278, 318, 278, 318.
    zamudna sodba - odgovor na tožbo
    Čeprav v odgovoru na tožbo, ki ga je toženec dal v roku iz 277.

    čl. ZPP, ni izrecno navedel, da se ne strinja s tožbenim

    zahtevkom, izhaja pa to iz obrazložitve, ni mogoče šteti, da

    odgovor ni obrazložen v skladu z 278. čl. ZPP in ga šteti, kot da

    ni bil vložen, s tem pa tudi ne, da so izpolnjene vse

    predpostavke iz 318. čl. ZPP.

     
  • 103.
    VSL sklep I Cp 709/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50065
    ZIP člen 251, 251c, 251, 251c. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 21, 308, 339, 339/2-12, 354, 354/2, 21, 308, 339, 339/2-12, 354, 354/2. ZFPPod člen 27, 27.
    pravdni postopek - izvršilni postopek - ustavitev pravdnega postopka - pravno nasledstvo - zavarovanje denarne terjatve - sporazum strank - sodna poravnava - dopustnost tožbe
    Tožeča stranka vložila tožbo zoper toženca kot družbenika in pravnega

    naslednika izbrisane družbe X d.o.o. Družba je bila iz sodnega

    registra izbrisana šele tekom tega pravdnega postopka in ne že ob

    vložitvi tožbe. Spor izvira iz kreditne pogodbe, ki sta jo sklenili

    tožeča stranka in kasneje izbrisana družba X d.o.o., na podlagi te pa

    nato pred sodiščem podpisali zapisnik, v katerem je sodišče ugotovilo

    sporazum strank o obstoju te terjatve in času njene dospelosti ter

    njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini

    zavaruje denarna terjatev (251.c člen tedaj veljavnega ZIP). Toženca

    kot pravnega naslednika izbrisane družbe zavezuje ta sporazum. Ker

    ima moč sodne poravnave (2. odstavek 251.c člena ZIP), predstavlja

    izvršilni naslov (1. točka 2. odstavka 17. člena ZIZ), obenem pa

    oviro za vodenje novega pravdnega postopka o istem predmetu zoper

    družbenika (308. člen ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje

    odločilo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava,

    je torej storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (12.

    točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Zaradi navedene kršitve je

    pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo. Po določilu 2.

    odstavka 354. člena ZPP bi moralo obenem tožbo zavreči, vendar pa

    ocenjuje, da so okoliščine konkretnega primera narekovale zgolj

    razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Po

    določilu 2. odstavka 394. člena ZGD v zvezi s 5. odstavkom 27. člena

    ZFPPod morajo upniki terjatve do družbenikov uveljavljati v enem letu

    po objavi izbrisa družbe v sodnem registru. Ker je rok prekluziven in

    bi z njegovim iztekom terjatev upnika prenehala, upnik novega

    postopka zoper družbenike izbrisane družbe X d.o.o. ne bi mogel

    sprožiti. Namen take zakonske ureditve in določitve relativno

    kratkega roka, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve zoper

    družbenike, je v tem, da je treba družbenike rešiti negotovosti, ali

    bodo upniki svoje terjatve uveljavili ali ne. Upnik, ki je tožbo v

    obravnavanem primeru vložil celo pred izbrisom družbe X d.o.o. iz

    sodnega registra, je ta namen dosegel in tudi pravočasno začel

    uveljavljati svojo terjatev zoper družbenika v pravdnem postopku (ki

    se je šele kasneje izkazal za nedopustnega). Zato je v obravnavanem

    primeru, ko je tekom tega pravdnega postopka upnik zaradi izbrisa

    gospodarske družbe iz sodnega registra pridobil zoper toženca kot

    družbenika izbrisane družbe izvršilni naslov (ki je prvotno zavezoval

    le družbo) in s tem možnost zahtevati prisilno izvršitev terjatve v

    izvršilnem postopku, treba uporabiti določbo 1. odstavka 21. člena

    ZPP o ustavitvi pravdnega postopka in nadaljevanju postopka po

    pravilih predpisanega nepravdnega oziroma v tem primeru izvršilnega

    postopka (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo o

    sodni praksi št. 2/83).

     
  • 104.
    VSL sodba I Cp 2131/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50668
    ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1, 154, 154/1, 170, 170/1, 200, 200/1. ZPP člen 212, 315, 358, 358/1-4, 212, 315, 358, 358/1-4.
    vmesna sodba
    Besedna zveza "sodelovanje z gestapom" namiguje na vojni zločin, zato

    je žaljiva.

     
  • 105.
    VDS sodba Pdp 829/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03413
    ZVZD člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    redna odpoved - reorganizacija - sistemizacija delovnih mest
    Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila

    delovno mesto tožnika in dela in naloge referenta za varnost pri

    delu razdelila med štiri delavce, ki so ta dela opravljali poleg

    svojih del in nalog. Zato je izkazan poslovni razlog za redno

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, podana redna PZ iz poslovnega

    razloga pa je zakonita, saj ni bilo možnosti za prekvalifikacijo

    ali dokvalifikacijo tožnika.

     
  • 106.
    VSL sklep III Cp 2797/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48587
    ZIZ člen 65, 73, 168, 65, 73, 168.
    izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - odlog izvršbe
    Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana

    izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

    nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

    vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

    izvršbo na nepremičnino.

     
  • 107.
    VSL sklep III Cp 4042/2005
    23.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49775
    ZIZ člen 62, 62/3, 62, 62/3.
    ugovor zoper sklep
    Dolžnik je v ugovoru nasprotoval zgolj dovolitvi izvršbe s

    predlaganimi izvršilnimi sredstvi, z nobeno ugovorno navedbo pa ni

    ugovarjal terjatvi, ki mu je bila s sklepom o izvršbi naložena v

    plačilo, niti po temelju niti po višini. Ker dolžnik ni ugovarjal

    sklepu o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, naj plača

    terjatev, ampak samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo,

    bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZIZ

    postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na

    podlagi izvršilnega naslova.

     
  • 108.
    VSL sklep III Cp 2873/2005
    23.11.2005
    statusno pravo
    VSL49793
    ZZad člen 40, 47, 40, 47. ZFPPod člen 23, 23/3, 27, 23, 23/3, 27.
    odgovornost družbenikov
    Za obveznosti zadruge primarno in neomejeno odgovarja sama zadruga.

    Odgovornost članov za njene obveznosti pa se lahko, upoštevaje, da je

    obveznost planov subsidiarna in omejena, v primeru prenehanja zadruge

    uresniči v stečaju, kjer člani odgovarjajo za nekrit primajkljaj

    stečajnih upnikov, ki ostane po izterjavi nevplačnih deležev.

    Pritožbeni očitki, da terjana obveznost ni prešla na člane izbrisane

    zadruge na podlagi 27. člena ZFPPod, so zato utemeljeni.

     
  • 109.
    VSL sklep I Cp 749/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50618
    ZPP člen 209, 209/1, 209/4, 209, 209/1, 209/4.
    mirovanje postopka - ustavitev postopka
    Če stranka na narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči

    sodišču, in ne zato, ker ne bi hotela razpravljati ali ker bi s

    svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se (začasno)

    preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji, niso izpolnjeni pogoji za

    mirovanje postopka. Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po

    (izrecno ali konkludentno izraženi) volji obeh pravdnih strank.

     
  • 110.
    VSL sklep I Cpg 863/2005
    23.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05716
    ZPP člen 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 182, 182/3, 184, 184/2, 185, 185/1, 189, 189/1.
    zahtevek - umik
    Je začela teči pravda tako o primarnem, kot o podrednem tožbenem

    zahtevku po tožbi z dne 3.4.1998, dne 21.4.1998 (1. odstavek 189.

    člena ZPP), ker eventualni podredni zahtevek ni suspenzivno pogojen,

    ampak je takoj viseč (Juhart - Civilno procesno pravo FLRJ - str.

    273). To pa pomeni, da litispendenca podrejenega tožbenega zahtevka

    preneha (z učinkom ex tunc) le v primeru, če je primarnemu tožbenemu

    zahtevku ugodeno, ker se v takem primeru presumira, da je tožnik

    tožbo po podrednem zahtevku umaknil.

    Pravilna je pritožbena trditev, da sta primarni in podredni tožbeni

    zahtevek vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njih je

    podvrženo vrstnemu redu, kot ga je izbral tožnik. Smiselno enake

    učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri sodišče

    mora obravnavati podredni zahtevek, ima tudi umik tožbe po primarnem

    zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji

    za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni. V

    okviru razpolaganja z zahtevki torej tožeča stranka lahko brez

    negativnih procesnih posledic za prej podrejeno postavljeni tožbeni

    zahtevek lahko umakne tožbo le glede primarnega zahtevka, vstraja pa

    pri podrejenem. V takem primeru ne gre za spremembo tožbe v smislu 2.

    odstavka 184. člena ZPP. Zmotno je zato stališče prvostopnejskega

    sodišča, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o

    podrednem (odškodninskem) tožbenem zahtevku, ker gre za pogojno

    postavljeni zahtevek, pogoj za njegovo obravnavanje pa bi se lahko

    uresničil le v primeru, če bi sodišče meritorno obravnavalo

    primarnega in slednjega zavrnilo, tako postopanje in odločanje o

    primarnem zahtevku pa zaradi umika tožbe v tem delu ni več mogoče.

     
  • 111.
    VDS sklep Psp 631/2005
    23.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VDS03694
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 61, 62, 30, 30/1, 61, 62.
    razveljavitev
    Če sodišče prve stopnje v materialno-pravnem smislu ni razčistilo

    vsebine tožbenega zahtevka, zaradi česar je bil dokazni postopek

    pred sodiščem prve stopnje tako pomankljiv, da nepravilnosti ni

    mogoče popraviti le z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov

    pred pritožbenim sodiščem, niso podani pogoji za uporabo 1.

    odstavka 30. člena ZDSS-1. Tudi po načelu specialnosti je

    potrebno načelo materilane resnice in preiskovalno načelo

    upoštevati pred prepovedjo razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve

    sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 112.
    VDS sklep Psp 616/2005
    23.11.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03740
    ZZVZZ člen 81, 85, 81, 85. ZDSS-1 člen 63, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
    bolniški stalež - vložitev nove tožbe
    Po 63. čl. ZDSS-1, sodišče presoja pravilnost in zakonitost

    dokončne odločbe zavoda, zato je obstoj dokončne odločbe

    procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.

    Ker je po ZZVZZ in Pravilih OZZ ugotovitev in odločitev o začasni

    zadržanosti z dela v pristojnosti organov zavoda, ki so dolžni

    odločiti o vzroku zadržanosti, njenem pričetku, trajanju in

    zaključku, je šele zoper njihove dokončne upravne akte dopusten

    sodni spor. Zato je potrebno tožbo za priznanje začasne

    zadržanosti z dela v časovno neopredeljenem obdobju, vloženo

    neposredno na sodišče, kot nedopustno zavreči.

     
  • 113.
    VDS sodba Pdp 163/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03408
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi
    Čeprav je bil tožnik razrešen s funkcije direktorja, zgolj zato

    ni bil podan razlog za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega

    razloga. Ker je imel tožnik sklenjeno PZ za nedoločen čas, bi

    morala tožena stranka po razrešitvi ravnati po 3. odstavku 88.

    člena ZDR in preveriti, ali je mogoče tožnika zaposliti pod

    spremenjenimi pogoji, na drugih delih oz. ga prekvalificirati ali

    dokvalificirati za drugo delo. Ker so pri toženi stranki v času

    razrešitve tožnika obstajala prosta delovna mesta, za katera se

    je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot na prejšnjem

    delovnem mestu, je podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    nezakonita.

     
  • 114.
    VSL sklep I Kp 69/2005
    23.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22712
    KZ člen 185, 186, 185, 186.
    zloraba - posredovanje
    Trditev, da je bil 186. člen KZ črtan je sicer točna, vendar pa je

    potrebno pritrditi okrožni državni tožilki, da ni šlo za popolno

    dekriminacijo. V noveliranem 185. členu KZ, ki ima sedaj naslov

    "Zloraba prostitucije" je prišlo do delne združitve kaznivega dejanja

    po 185. in 186. členu. Namen zakonodajalca, kot pravilno izpostavlja

    državna tožilka, ni bil v tem, da se dekriminirajo vsa kazniva

    dejanja po členu 186/I KZ storjena pred 5.5.2004, pač pa, da se

    zakonodaja uskladi s Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu

    organiziranemu kriminalu in njenim Protokolom o preprečevanju,

    zatiranju in kaznovanju trgovanja z ljudmi, zlasti z otroki in

    ženskami. Zato je potrebno skladno z določbo 3. člena o veljavnosti

    kazenskega zakona za vsako od izvršitvenih oblik iz prejšnjega 186.

    člena KZ ugotavljati, ali je vsebovana v noveliranem 185. členu KZ.

     
  • 115.
    VSL sodba I Cp 1376/2004
    23.11.2005
    STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE
    VSL51215
    ZPPSL člen 36, 104, 36, 104.
    lastninsko preoblikovanje podjetij - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca
    Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih

    upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo in v

    okviru te pravice je tudi pravica do izločitve premoženja iz stečajne

    mase v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo

    stečajnega postopka. Ker zahteva tožeča stranka ugotovitev te

    pravice, ne pa izročitev nepremičnine, ni pomembno, da je bila

    nepremičnina po 36. členu ZPPSL prenesena na Slovensko razvojno

    družbo d.d..

     
  • 116.
    VSL sklep III Cpg 163/2005
    23.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05734
    ZPPSL člen 74, 74.
    izvirnik listine
    Sodišče prve stopnje tudi samo ni navedlo pravne niti dejanske

    podlage za zahtevo notarju, ki listino hrani, da izroči njen izvirnik

    stečajnemu senatu. Navedbe razloga v obrazložitvi sklepa, da sodišče

    potrebuje izvirnik listine za nadaljnji potek stečajnega postopka,

    pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, ker v razlogih sklepa ni

    navedeno, za katero od odločitev iz pristojnosti stečajnega senata

    (74. člen ZPPSL), sodišče potrebuje izvirnik kupoprodajne pogodbe,

    niti ni navedena podlaga, na podlagi katere je dolžan notar listino,

    ki jo hrani, vročiti stečajnemu senatu.

     
  • 117.
    VSL sodba I Cp 563/2005
    23.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50063
     
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da toženec ni uspel

    dokazati, da ob škodnem dogodku ni bil on odgovoren za varstvo in

    nadzor nad psom. Ob tako pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, pa

    je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo paragrafa

    1320 ODZ, ko je odločilo, da je toženec odgovoren za škodo, ki je

    tožniku nastala.

     
  • 118.
    VDS sodba Pdp 1346/2004
    23.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03403
    ZSDU člen 89, 89/1, 89/1-5, 89/1-6, 89/1-7, 89/1-8, 93, 93-1, 93/3, 89, 89/1, 89/1-5, 89/1-6, 89/1-7, 89/1-8, 93, 93-1, 93/3. ZDR člen 88, 88/3, 97, 97/1, 97/2, 99, 100, 88, 88/3, 97, 97/1, 97/2, 99, 100.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - program razreševanja presežnih delavcev
    1. Ker je bilo jasno, da z vstopom v EU delo špediterjev oi

    1.5.2004 ne bo več potrebno, so jim bile PZ zakonito odpovedane.

    Glede na to, da je bil vstop v EU gotov, so bile PZ zakonito

    odpovedane že prej (tožnici decembra 2003), saj je bil v trenutku

    odpovedi PZ zaradi gotovih bodočih sprememb poslovni razlog

    izkazan.

    2. Če gre za odpoved PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu

    delavcev, se ne uporabljajo določbe, ki urejajo individualno

    redno odpoved PZ iz poslovnega razloga. Zato odpoved ni

    nezakonita, če delodajalec ni postopal po 88/3 členu ZDR, saj so

    možni ukrepi za preprečitev in omejitev števila odpovedi in

    omilitev škodljivih posledic obvezna vsebina programa (2.

    odstavek 97. člena ZDR).

    3. V primeru odpovedi PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu

    delavcev se mora delodajalec posvetovati s svetom delavcev

    (5.alinea 1. odstavka 94. člena ZSDU), ni pa potrebno, da pridobi

    soglasje sveta delavcev (89/1 člen ZSDU 93. člen ZSDU) k programu

    razreševanja presežnih delavcev.

    4. Delodajalec se mora predhodno, z namenom da doseže sporazum,

    posvetovati s sindikati pri delodajalcu in mora sindikatom

    omogočiti, da s svojimi stališči sodelujejo pri oblikovanju

    kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če sindikat stališč

    ne poda oz. so ta nejasna, to ni ovira za sprejem kriterijev za

    določitev presežnih delavcev, saj je dokončna odločitev o tem,

    katere kriterije bo uporabil, na delodajalcu.

     
  • 119.
    VSL sklep IV Cp 5617/2005
    23.11.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51645
    ZZZDR člen 105, 105. ZPP člen 411, 411.
    začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nujnost ukrepa
    Začasne odredbe kot sredstvo zavarovanja so izjemni ukrepi, ki jih lahko izda sodišče le ob pogojih, ki jih predvideva zakon in je potrebno posredovanje sodišča, še preden je izdana končna odločba. Zato - še posebej pa pri vprašanjih, ki se tičejo razmerij do otrok - mora sodišče skrbno presoditi, ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je vprašanje vzgoje in varstva nujno urejati že z začasno odredbo. Začasna odredba mora tudi v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove dodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom. Navedeno izhodišče pa kaže, da za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev žejo ostati v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev.

     
  • 120.
    VSL sklep I Kp 670/2005
    23.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL0022700
    ZKP člen 344, 344.
    sprememba obtožbe
    Po določbi I. odstavka 344. člena ZKP lahko državni tožilec na glavni

    obravnavi spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na

    to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Na to

    zakonsko pravico tožilca pravilno opozarja pritožnica v pritožbi.

    Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da sama sprememba obtožbe

    ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Tožilec, če oceni, da

    se je spremenilo dejansko stanje oziroma, če se odloči, da bo

    dejanje, ki je opisano v obtožbi s spremembo obtožbe bolj konkretno

    in natančno označil, lahko obtožbo tako tudi spremeni. Sodišče prve

    stopnje mora v postopku odločiti o spremenjeni obtožnici. Sodišče

    prve stopnje sicer tudi napačno tolmači zapis v odločbi Ustavnega

    sodišča, da v primeru, ko stranka v postopku zlorabi svoje procesne

    pravice, mora sodišče odreči pravno relevantnost dejanjem, ki

    presegajo upravičenja stranke in predstavljajo zlorabo pravic, pomeni

    odreči pravno relevantnost takšnemu dejanju tako, da sodišče

    dejanje, za katerega oceni, da pomeni zlorabo enostavno spregleda.

    Sodišče po Zakonu o kazenskem postopku takšne možnosti nima, ampak

    mora odločiti o spremenjeni obtožbi, s sodbo, ali pa tudi z drugačnim

    aktom, kadar oceni, da je sicer upravičeni tožilec izgubil lastnost

    upravičenega tožilca, če je spremenil obtožbo v nasprotju z določbami

    344. člena ZKP.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 18
  • >
  • >>