Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.
ZOR člen 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2, 484, 484/1, 484/2, 490, 490/1, 490/2.
grajanje napak - razdrtje pogodbe
Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je napake po določilih ZOR mogoče grajati le s priporočenim pismom, brzojavko ali na kakšen drug zanesljiv način in da ustno grajanje napak ne zadošča.
Družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki.
nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - ugovor tretjega
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe na nepremičnine so bistvene okoliščine: dobra vera in poštenost tožene stranke glede zaupanja v spise v zemljiški knjigi ter skrbnost tožeče stranke glede vpisa njene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.
Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.
ZFPPod člen 30, 30/2-3, 31, 31/3, 30, 30/2-3, 31, 31/3.
postopek izbrisa - stečajni postopek
Tako stečajni postopek kot postopek za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod imata isti namen in končni učinek, to je izbris družbe iz sodnega registra in s tem njeno prenehanje. Zato se ne moreta voditi istočasno dva postopka z omenjenim enakim ciljem. Le v primeru, če je bil predlog vložen pred začetkom postopka za izbris, lahko pride do prekinitve postopka odločanja o ugovoru do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen, bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati 3. odst. 32.a čl. ZST, ki določa, da je v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno, dolžna stranka za vlogo plačati četrtino takse.
V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.
odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe - ugovor tretjega
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14.4.2005 (Ur.l. RS št. 46/05) morajo sodišča pri odločanju o predlogu tretjih za odlog izvršbe poleg verjetnega nastanka škode upoštevati še kriterij verjetnosti obstoja zatrjevane pravice, kar pomeni, da je potrebno tehtanje tako teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo, kot tudi verjetnosti obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo in sicer tako, da ob zelo visoki stopnji izkaza pravice, ki preprečuje izvršbo, uporabi ustrezno milejšo presojo drugega odložitvenega pogoja, torej nastanka škodljivih posledic. Če pa tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, za ugoditev predlogu za odlog zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obsoja pravice, ki preprečuje izvršbo (I. odstavek 64. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso bile vzrok kasnejše smrti oziroma niso imele nikakršnega vpliva na nastop zavarovalnega primera. Zavarovalnica ne more odkloniti izplačila zavarovalne vsote, če okoliščine, glede katerih je bila kršena prijavna dolžnost, niso imele vpliva na nastop zavarovalnega primera.
varstvo in vzgoja otroka - spremenjene razmere - pravni interes za pritožbo
V družinskopravnih zadevah mora sodišče pri odločanju upoštevati načelo največje koristi otroka. Zato pri presoji, ali ima stranka pravni interes za vložitev pritožbe, ne more biti ključnega pomena, ali stranka s pritožbo želi doseči zase neugodno odločitev, temveč, ali stranka s pritožbo hoče doseči za otroka najkoristnejšo odločitev. Če mati zatrjuje, da so otroci resno ogroženi, je dolžno sodišče to raziskati. Sodišče tega ni storilo in dejanskega stanja ni popolno ugotovilo. Višje sodišče pa opozarja, da bo sodišče prve stopnje, če bo v novem sojenju ugotovilo, da so materine navedbe neutemeljene, moralo po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 408. člena ZPP ugotoviti tudi, ali materina ocena, da sta deklici ogroženi, ne izvira morda iz njenega psihičnega neravnovesja. V tem primeru bo moralo oceniti, ali je res v največjo korist deklic, da za njuno varstvo in vzgojo skrbi mati - zlasti glede na resno opozorilo centra za socialno delo.
razmerja med starši in otroki - osebni stiki z otrokom - spolno nasilje - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - prepoved stikov z otrokom - pomajkljivosti sodbe - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v postopku izhajalo iz predpostavke, da so utemeljeni očitki spolne zlorabe in je glede na to - s pomočjo strokovnjakov - ugotavljalo, ali so stiki zaradi tega za deklico tako psihično obremenjujoči, da jih je treba v celoti prepovedati. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno odločilo, da deklice stiki z očetom, ki potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, ne ogrožajo in zanjo niso psihično obremenjujoči. Ker pa v izreku odločbe termini stikov niso določeni, je izrek tako pomanjkljiv, da odločbe ni mogoče preizkusiti.