Po 1. odst. 137. člena ZPPSL, ki po 71. členu velja tudi v postopku prisilne poravnave, morajo upniki prijaviti svoje terjatve v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Po 8. odst. 137. člena ZPPSL predsednik stečajnega senata zavrže prijave, ki jih upniki vložijo po poteku tega roka.
Določilo 80. člena ZIZ, ki je uporabno tudi za predmetni primer, ko gre za vprašanje upravičenosti pridržne pravice na tožnikovem orodju, je izjema od pravila, da je vse tožnikovo premoženje podvrženo izvršbi in je torej lahko praviloma vse premoženje tudi predmet pridržne pravice. Izjeme pa je treba ozko tolmačiti.
Družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki.
nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - ugovor tretjega
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe na nepremičnine so bistvene okoliščine: dobra vera in poštenost tožene stranke glede zaupanja v spise v zemljiški knjigi ter skrbnost tožeče stranke glede vpisa njene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen, bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati 3. odst. 32.a čl. ZST, ki določa, da je v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno, dolžna stranka za vlogo plačati četrtino takse.
V okviru 294. člena ZGD ne more uživati pravnega varstva zahtevek predlagatelja na izročitev posameznih listin. Kot rečeno je sodno varstvo omejeno na pravico, da uprava delniške družbe delničarju poda informacije, ki jih mora delničar konkretizirano zahtevati od uprave. Kako in na kakšen način bo uprava to svojo obveznost izpolnila, pa ni v domeni delničarja, ki posamezno informacijo zahteva. O načinu podajanja zahtevanih informacij odloči uprava družbe, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se uprava lahko odloči, da bo zanesljivost zahtevanih informacij utemeljila tudi s tem, da dovoli vpogled v posamezne listine. To pa ne pomeni, da ima delničar za uresničitev pravice do obveščenosti podlago za zahtevek na izročitev posameznih listin, v kolikor bi izhajal iz predpostavke, da bo uprava samo na ta način lahko zanesljivo izkazala zahtevane informacije.
ZZ člen 23, 26, 27. ZOR člen 103, 103/1, 105, 103, 103/1, 105.
koncesijska pogodba - ničnost - zavod
Čim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sklenjena koncesijska pogodba ni bila v nasprotju s takrat veljavno zakonodajo, je brez pravne podlage sklicevanje tožene stranke na ničnost pogodb po takrat veljavnem 103. čl. ZOR.
ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.
Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.