tujec - dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožeča stranka ni dokazala dejanskih okoliščin, ki bi kazale na resničen obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med njo in zaročenko, ki bi kot take uživale varstvo v okviru pravice do družinskega življenja.
davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - verjetna davčna osnova - zastaranje - rok za izdajo odločbe - lex specialis - dokazno breme
Skladno z uporabljeno metodo indirektnega ugotavljanja dohodkov se v davčno osnovo kot popravek spremembe neto vrednosti premoženja (v izpodbijani odločbi v okviru odlivov oziroma porabe) vštevajo tudi dana darila, saj v inšpiciranem obdobju dana darila zmanjšujejo neto vrednost premoženja in jih je zato treba prišteti k ugotovljeni spremembi neto vrednosti.
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže (in ne zgolj verjetno izkaže).
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti uspešen v tem postopku odobritve pravnega posla, saj kot nekdo, ki ni kmet in ni lastnik zaščitene kmetije, niti ne izpolnjuje drugih pogojev iz 18. člena ZKZ, ne pride v poštev za nakup kmetijskega zemljišča, ki je del zaščitene kmetije in ima boniteto, višjo od 40.
V obravnavanem primeru izpodbijana odločitev ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni utemeljena tako, da bi zadoščala predpisanemu standardu. Obrazložitev upravnih organov je preskopa, tako z vidika dovolj natančne ugotovitve vseh dejanskih okoliščin sporne gradnje v delu, ki je relevanten glede na izrek odločitve, pa tudi s pravnega vidika ni utemeljeno, zakaj gre za rekonstrukcijo v smislu ZGO-1, saj nenazadnje določb tega zakona, ki opredeljujejo rekonstrukcijo, niti prvo- niti drugostopenjski organ nista niti navedla. Predvsem pa se nista opredelila do vseh v upravnem postopku podanih tožnikovih ugovorov in listin, na katere se ti ugovori opirajo, zato je sodišče tožbi ugodilo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zamudne obresti
Sodišče ne dvomi, da je povsem mogoče, da se je pri izvedbi projekta tožeča stranka srečala s potrebo po izvedbi del, ki jih v času prijave na razpis ni predvidela. Ker je objekt, ki ga je obnavljala, starejši in zato ni bilo mogoče predvideti vseh njegovih lastnosti oziroma načina gradnje v preteklosti, je razumljivo, da se je lahko šele z izvajanjem del pokazala potreba po dodatnih ali drugačnih delih od predvidenih, da je bilo mogoče projekt zaključiti. Ne glede na to, pa bi bila povrnitev stroškov teh del upravičena le, če bi, še preden jih je tožeča stranka izvedla, o njih obvestila toženo stranko ter pri njej pridobila soglasje za ta dela, česar pa, kar v zadevi ni sporno, ni storila.
brezplačna pravna pomoč - dodeljena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu - nepravdni postopek
Določba 46. člena ZNP-1 ne pomeni, da je brezplačna pravna pomoč tožnici odobrena s posebnim zakonom. Kot izhaja iz tožbe, želi tožnica brezplačno pravno pomoč za odškodninsko tožbo in tožbo zaradi motenja posesti, določba 46. člena ZNP-1 pa se nanaša zgolj na zastopanje centra za socialno delo, ki ga lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena nadomesti Državno odvetništvo, vse to pa se nanaša zgolj na nepravdne postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij in ni ekvivalent brezplačni pravni pomoči dodeljeni po določbah ZBPP.
vročanje - fikcija vročitve - pritožba - rok za pritožbo
Sklep je bil tožniku vročen s fikcijo vročitve po preteku 15. dnevnega roka, ko mu je vročevalec pustil obvestilo, glede na to, da tožnik navedene pošiljke ni prevzel. Prvostopenjski organ je zato po 100. členu ZUP pravilno zavrgel pritožbo tožnika zoper sklep o davčni izvršbi po preteku osemdnevnega pritožbenega roka.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis
Odpis dolga ni mogoč v vseh primerih. Tako se po izrecni določbi prvega odstavka 110. člena ZDavP-2 členi 101, 102. in 103, ki se nanašajo na odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanja davka za fizične osebe ne uporabljajo za prispevke za pokojninsko zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti. To pomeni, da ni pravne podlage za odpis davčnega dolga glede prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov o zdravstvenem varstvu.
davčna izvršba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Ponovna presoja drugostopenjskega organa, ki je hkrati tudi nadzorstveni organ (organ, ki odloča o zahtevi predlagatelja za odpravo oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), ni dopustna. Odločanje slednjega o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe, je izključena, če je o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal in to odločbo presodil kot zakonito. Pritožbeni organ kot nadzorstveni organ namreč ne more nadzirati samega sebe.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - razlog za zavrnitev izročitve - pravica do azila - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je opravila poizvedbo o morebitnih ovirah pred izročitvijo tožnika pri MNZ in v zvezi s tem prejela odgovor, da izvršitev odločbe o izročitvi tožnika ni mogoča do pravnomočno zaključenega in izvršljivega postopka v zvezi z mednarodno zaščito. Do te, ključne okoliščine, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlog za vložitev prošnje
Tožena stranka je pravilno ugotovila bistvene neskladnosti v tožnikovih izjavah in mu zato ni mogla verjeti. Pravilno je sklepala, da tožnik v izvorni državi ne bi bil deležen dejanj preganjanja zaradi krvnega maščevanja.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - identiteta - spreminjanje izjav
Nacionalni forenzični laboratorij ni mogel z gotovostjo potrditi pristnosti predloženih dokumentov na katerih je navedeno ime tožnika A.A. in ne Č.Č., kot sedaj trdi, da naj bi mu bilo dejansko ime. Zato tudi sodišče ne more slediti navedbi, da potrjujejo njegovo identiteto.
Tožnik je s svojimi odgovori, predvsem z izdajanjem za državljana Libije, želel zgolj zavajati toženko, saj v Libiji obstajajo zaradi notranjih oboroženih spopadov z uporniki vojne razmere, zaradi katerih je večja verjetnost, da bo prošnji za mednarodno zaščito ugodeno, če kot svojo izvorno državo navede Libijo, kot katerokoli drugo okoliško državo.
dohodnina - stroški prehrane in prevoza - čezmejni delovni migrant
Davčni organ je tožniku odmeril dohodnino brez upoštevanja stroškov prehrane in prevoza, tožnik pa je temu, po presoji sodišča utemeljeno, ugovarjal v pritožbi zoper odmerno odločbo.
Glede na konkretne okoliščine in postopek, ki ga je vodil davčni organ, ni mogoče slediti utemeljitvi, s katero je ta zavrnil pritožbeni ugovor in sicer, da je stroške v zvezi z delom v tujini uveljavljal šele po dokončnosti odločbe, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - zamuda roka - opravičeni razlogi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je razlog za vrnitev v prejšnje stanje zgolj v primeru, če je nepredvidljiva in nenadna tako, da predlagatelju preprečuje, da bi opravil procesno dejanje sam ali pa po pooblaščencu. Iz predložene medicinske dokumentacije ne izhaja, da je bila tožničina bolezen takšne narave.
gozdovi - gospodarjenje z zemljišči - načelo zaslišanja strank
Izpodbijana odločba nima razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo. Še zlasti nima razlogov obrazložitev v delu, ki se nanaša na opis razhajanja med številom posekanih dreves in številom in vrsto dreves, ki morajo biti na novo posajene, še manj pa je obrazloženo, zakaj je odrejena posaditev posamezne vrste listavcev in zakaj ni upoštevan odstotek območja glede na odstotek drevesne sestave gozda na predmetnem območju.
V postopku o predlogu za izrek ničnosti se ni presojalo, ali je pravni prednik tožnice državljan Republike Slovenije, ampak zgolj to, ali je podan ničnostni razlog pri predhodni ugotovitvi upravnega organa, da ni vpisan v evidenco državljanstva. Prav tako navedba tožnice, da je pravni prednik tožeče stranke po logiki upravnega organa oseba brez državljanstva, kar je v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravic OZN, ni povezano z ugotavljanjem ničnosti odločbe, s katero je bilo zgolj ugotovljeno, da ni vpisan v evidenco državljanstev.
upravni spor - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa vložena prepozno, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Obvestilo kandidatke po elektronski pošti, da se preverjanja ne bo udeležila, ne pomeni, da je vlogo za preverjanje nacionalne poklicne kvalifikacije umaknila. Vsebina obvestila namreč v ničemer ne nakazuje volje kandidatke, da je vlogo za pridobitev certifikata dejansko umaknila. Zaradi navedenega so neutemeljene tožbene navedbe, da bi organ moral ugotoviti ničnost izdane odločbe oziorma, da je odločal na podlagi neobstoječe vloge.
Iz tretjega odstavka 12. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionanih poklicnih kvalifikacij jasno izhaja, da v kolikor se kandidat neposrednega preverjanja ne udeleži, plača celotne stroške preverjanja in potrjevanja, razen v primeru upravičene odsotnosti iz drugega odstavka 11. člena istega Pravilnika. Glede na to, da drugi odstavek 11. člena istega Pravilnika določa, da so utemeljeni razlogi višja sila, smrt v družini, poškodba ter bolezen kandidata ali njegovega ožjega družinskega člana, sodišče ocenjuje, da je pravilna odločitev tožene stranke, da razlogi, ki jih je navedla kandidatka, ne sodijo med opravičljive razloge.
izločitev uradne osebe - inšpektor - dvom v nepristanskost - videz nepristranskosti - kazenska ovadba
Dejstvo, da je inšpektor vložil kazensko ovadbo zoper tožnika, zaradi katere je bil tožnik že zaslišan na policiji, utemeljuje dvom v nepristranskost in objektivnost vodenja postopka inšpektorja kot uradne osebe.
Vložena kazenska ovadba inšpektorja zoper tožnika predstavlja relevantno okoliščino, zaradi katere je podan dvom v nepristranskost vodenja inšpekcijskega postopka in s tem standard videza nepristranskosti v obravnavani zadevi ni zagotovljen.
vračilo prejetih sredstev - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - izredno pravno sredstvo - kmetijska politika - ukrepi kmetijske politike
Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča, da je mogoče izredno pravno sredstvo iz drugega odstavka 42. člena ZKme-1 uporabiti le pri odločbah, izdanih po uveljavitvi tega zakona, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede višine priznanih oz. zavrnjenih zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za dejavnosti promocije vina na trgih tretjih držav za predmetne vinske letnike, o višini katerih je bilo odločeno z odločbami, ki so postale dokončne po 28. 7. 2012.