mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - ponovljeni postopek - varna izvorna država - informacije o izvorni državi - prosilec iz Maroka
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni pridobila specifičnih informacij z vidika zatrjevane diskriminacije na podlagi pripadnosti etični skupini-Berberov v Maroku v zvezi s konkretnim primerom, so razlogi izpodbijane odločbe v tem delu bistveno pomanjkljivi, zato se je ne da celovito preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Soglasje za postavitev oglasnega panoja, ki govori o dovoljenju za prekopavanje, podkopovanje in druga dela na državni cesti, ne more nadomestiti soglasja, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ob ugotovitvi, da objekta stojita v varovalnem pasu državne ceste brez ustreznega soglasja, je njuna odstranitev edini možni ukrep
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 8. 2. 2020 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - prosti preudarek
V primerih, ko je upravnemu organu dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, posameznik - v konkretnem primeru tožnik, nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino. Enako stališče je že izrazilo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-77/94 z dne 16. 9. 1997. Zato je zmotno stališče tožnika, da tožena stranka v konkretnem primeru odloča o pravici tožnika.
Glede na takšno naravo upravne stvari, kot je odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, ko je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana, sodišče v sporni zadevi tudi ne more slediti tožbenemu predlogu, naj po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik je tako ob vložitvi prve kot tudi druge prošnje navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih domnevnih težav in razlogov, kot jih je predstavil in se nanašajo na revščino in nezaposlenost v izvorni državi, ni mogoče povezati z utemeljenim strahom in ogroženostjo zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Iz njegovih izjav je očitno, da je državo zapustil zaradi slabe ekonomske situacije in majhnih možnosti pridobitve zaposlitve.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - preganjanje - tožbena novota
Tožnik je uveljavljal v postopku narodnostno preganjanje, vendar je pojasnil, da je s tem dejansko menil na revščino, zaradi starih oblek so ga grdo gledali učitelji, sošolci so se ga izogibali, prav tako je zaradi revščine čakal na dokumente dalj časa, češ da bi jih hitreje dobil, če bi plačal podkupnino, bolnišnico je imel možnost obiskati samo dvakrat, ker ni imel denarja, sicer pa mu je zlomljeno nogo zastonj pozdravil zdravilec. Dodal je še, da je sam narodnostno Arabec, v državi pa so dejansko preganjani ljudstvo Sahravi, ki prebivajo na južnem delu Maroka v puščavi. Tudi iz vsega navedenega ne izhaja, da bi bil tožnik v Maroku preganjan.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Republika Avstrija je odgovorila Republiki Sloveniji, da je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Republika Avstrija. Tožnik svojih navedb, da naj bi bila Avstrija rasistična država, ni podprl s konkretnimi dogodki, da ni navedel niti enega samega tovrstnega dogodka in da ni navedel nobenih sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi podprle dejstvo, da je bil v času njegovega prebivanja v Republiki Avstriji podvržen nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne prošnje - domneva umika prošnje - vsebinska odločitev
Pristojni organ je o tožnikovi prvi prošnji odločil in jo zavrnil, tožnik je vložil tožbo in sodišče je tožbo zavrglo, ker je tožnik med upravnim sporom samovoljno zapustil azilni dom. To pomeni, da je bila njegova prošnja pravnomočno zavrnjena. Pravnomočna upravna odločba, pomeni odločitev o pravici oziroma pravni obveznosti, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka izpodbija sklep o odmeri stroškov za nagrado in potrebnih izdatkov zagovornika v kazensko preiskovalni zadevi. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep sodišča predstavlja odločitev sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1 in torej ni upravni akt, ki ga je v skladu z 2. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre za akt, izdan v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katerega pa je zagotovljeno sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti. Prav tako izpodbijani sklep ni drugi akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj noben zakon ne določa, da je zoper odločitev sodišč splošne pristojnosti zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4. URS člen 22.
oddaja neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - (ne)zakonitost razpisnih pogojev - enako varstvo pravic
Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem taksativno določa 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. SZ-1 in Pravilnik sicer omogočata, da najemodajalec predpiše poleg splošnih pogojev še dodatne, vendar pa je točkovanje teh dodatnih pogojev omejeno.
Glede na to, da so z javnim razpisom določeni splošni pogoji nezakoniti že sami po sebi, ker niso v skladu z določbami SZ-1 in Pravilnika, se sodišče posebej z njihovo vsebinsko neustavnostjo ni ukvarjalo, dodaja le, da enako varstvo pravic terja za razlikovanje in dopustno različno obravnavo med npr. prejemniki različnih oblik socialne pomoči utemeljene in argumentirane razloge.
davčna izvršba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, saj iz drugega odstavka 48. člena ZDavP-2 izhaja, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, in sicer v sorazmerju s prejeto dediščino.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - odgovor na tožbo
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi organ moral pri podkriterijih, pri katerih tožnica ni prejela maksimalnega števila točk, obrazložitev (oceno) podati tako, da bi bilo razvidno, koliko točk ter iz katerih dejanskih razlogov ji ni bilo dodeljenih. Skope in na splošni ravni podane ocene pri posameznih podkriterijih, ob tem, ko pri teh podkriterijih vlogi ni bilo dodeljeno maksimalno število točk, ne zadostijo zahtevi po obrazložitvi odločitve, ki bi omogočala preizkus materialne zakonitosti odločbe, saj dejansko stanje v materialnopravno bistvenih točkah ni dovolj natančno opisano, kar utemeljeno ugovarja tožnica.
upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba stalne arbitraže - arbitraža
ZZVZZ ne določa, da se v tej zadevi vodi upravni postopek, izda upravna odločba, niti to ne izhaja iz narave stvari. V skladu z določili ZZVZZ tožena stranka na podlagi razpisa programov in storitev za sklepanje pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev sklepa pogodbe. Pri tem zakon ne določa, da postopek teče po določbah ZUP ali da se izda upravna odločba. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da ima razpis tožene stranke pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe oziroma javnega zbiranja ponudb. V takšnem primeru pa je ustrezno sodno varstvo zagotovljeno v okviru reševanja sporov, ki izvirajo iz premoženjskih razmerij, pred rednimi sodišči.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - ocena vloge - število točk - upravičeni stroški
Med strankama ni sporno, da stroški zunanjih izvajalcev razvoja ITP predstavljajo več kot 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije (in sicer 41,1 %), kar pa je v nasprotju z 2.11 točko pod ad1) razpisne dokumentacije. Upravičeni so namreč le tisti stroški zunanjih izvajalcev, ki se nanašajo na aktivnosti razvoja novih integralnih turističnih produktov in lahko predstavljajo največ 40 % skupnih upravičenih stroškov operacije. Ker je delež stroškov zunanjih izvajalcev razvoja večji, kot je to dopuščeno, je že to predstavljalo zadosten razlog za zavrnitev vloge tožnika.
Tožeča stranka je imela vsaj šest let možnost predložiti novo bančno garancijo, ki bi zagotavljala način sredstev za sanacijo, pa tega ni storila, kljub določilom iz koncesijske pogodbe in Uredbe o rudarski sanacnini in sredstvih za sanacijo. Glede na to, da je tožeča stranka koncesijsko pogodbo podpisala, je bila tudi seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno izdala predmetno odločbo, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmerili rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca, kar je v danem primeru tudi storila.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - javna služba - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - prepoved diskriminacije - sedež ponudnika
Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga
Sodišče pritrjuje organu za brezplačno pravno pomoč, da je namen nujne brezplačne pravne pomoči, da se prošnja za dodelitev brezplačne pomoči obravnava hitro in brez odlašanja, brezplačna pravna pomoč pa se lahko tudi v tem primeru dodeli le ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev. Vendar pa to ne pomeni, da je treba določbo 36. člena ZBPP razlagati tako, da je zahteva po hitrem postopanju v škodo strank. Tako tudi odločanje o nujni brezplačni pravni pomoči ne izključuje dopolnjevanja vloge. Šele nato je mogoče o zadevi odločiti, upoštevajoč rezultat dopolnjevanja. V obravnavani zadevi je organ tožnikovo prošnjo zavrgel, ne da bi sploh začel z njeno obravnavo. Tožnik sicer ni navedel sodišča izvršilne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč, a organ za brezplačno pravno pomoč tega ni niti poizkusil razjasniti, kot mu to nalaga prvi odstavek 138. člena ZUP.
Organ za brezplačno pravno pomoč si mora prizadevati, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so relevantne za odločitev, z namenom, da se strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca
Tožnik je razvezan, njegova mladoletna otroka pa sta bila na podlagi sodne poravnave dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pravilno štel kot samsko osebo in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega dvakratnik osnovnega dohodka minimalnega dohodka.
Podlaga za odločitev je lastni dohodek tožnika, ta pa se ugotovi na podlagi povprečnih mesečnih dohodkov in prejemkov, morebitni odtegljaji iz naslova kreditnih obveznosti pa na to ugotovitev ne vplivajo. Pri tem se odšteje le v relevantnem obdobju izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, to pa je organ pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval.
SZ-1 člen 90. Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (2003) člen 15. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3.
Najemna pogodba za neprofitno stanovanje mora biti sklenjena za nedoločen čas (prvi odstavek 90. člen SZ-1). Najemodajalec neprofitnega stanovanja je dolžan vsakih pet let od najemnika, razen najemnika - bivšega imetnika stanovanjske pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje Pravilnik (drugi odstavek 90. člena SZ-1). Navedena določba SZ-1 se nanaša na vse najemnike neprofitnih stanovanj, razen na bivše imetnike stanovanjske pravice, kar pomeni, da način pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja ne izključuje najemodajalčeve dolžnosti iz drugega odstavka 90. člena SZ-1, da mora vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja po Pravilniku.
Iz predpisov izhaja, da se ob ugotovitvi, da najemnik ni več upravičen do neprofitne najemnine, istočasno določi višina tržne najemnine, ki jo mora najemnik plačati s trenutkom, ko je ugotovljeno, da ni več upravičen do neprofitne najemnine. Ker se najemnina plačuje mesečno, je edina logična odločitev taka, kot izhaja tudi iz 15. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencionirnih najemnin, torej da jo je najemnik dolžan plačati s prvim naslednjim mesecem, ko je bila odločba izdana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev pravne pomoči - finančni pogoj - upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - dopolnitev vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge
Sodišče ugotavlja, da je bil tožniku poziv z dne 2. 12. 2019 vročen nepravilno, ker mu ni bil vročen po pooblaščencu. Navedeno predstavlja kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Po prvem odstavku 88. člena ZUP se namreč v primeru, da ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv z dne 2. 12. 2019 tožniku ni bil vročen.