ZPP člen 241, 241/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev predloga za zaslišanje priče – nepristop priče na narok – argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Neupravičena odsotnost vabljene priče ne mora predstavljati podlage za neizvedbo dokaza z njenim zaslišanjem. Obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče, da je „bilo stanje dovolj razjasnjeno za odločitev“ predstavlja vsebinsko prazen argument, ki lahko povzroči bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Po veljavni sodni praksi ni nujno, da je pri verzijskem zahtevku pridobitelj stvari s to stvarjo tudi neposredno okoriščen (ima od nje korist), ampak zadostuje, da bi korist lahko pridobil, pa jo je iz kateregakoli razloga opustil.
prepozen dokazni predlog - prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.
ZZZDR člen 86, 88, 90, 90/1, 92, 99. URS člen 54. ZPP člen 8, 214, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroci – izpodbijanje očetovstva – zahtevek za izpodbijanje očetovstva – zahtevek na ugotovitev očetovstva – teleološka razlaga zakona – začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – krvne preiskave
Člen 99 ZZZDR posebej ne določa, da bi moral tožnik istočasno s tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva, vendar namen, ki ga zasledujejo pravna pravila v zvezi z urejanjem teh razmerji po ZZZDR, ob upoštevanju zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahtevajo prav takšen tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, ker je štelo, da je v otrokovo korist, da se ohrani obstoječa družinska skupnost, kar pa pri pravočasno vloženi tožbi na izpodbijanje očetovstva ni relevantna okoliščina. Le ob ugotovljenih izjemnih okoliščinah na strani tožnika ali otroka, se bi morda izkazalo kot (pravno) pravično in zato nujno potrebno, da se to pravno pravilo »prebije«, ker bi se ugotovilo, da ne pokriva izjemnih dejanskih stanov.
v dokaznem postopku izvedeni dokazi z izvedenci medicinske stroke. Noben zakon ne določa, da je mogoče ugotoviti ali izpodbiti očetovstvo le, če je izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, s tem, da zoper tožene stranke ni predpisana nobena prisilna sankcija, da bi se udeležili medicinskih preiskav ali razpisanih glavnih obravnav.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056884
ZVSmuč člen 5, 5-5, 7, 12, 12/2. OZ člen 131, 131/2, 171, 179. Pravilnik o vrsti in obliki opozorilnih in obvestilnih znakov, znakov za prepoved in znakov za obveznost na smučišču. ZPP člen 212, 286, 337.
Smučanje je sicer šport, ki je zaradi okoliščin, v katerih se odvija, že v svojem bistvu povezan s tveganjem, vendar pa je na urejenem smučišču obseg običajnih nevarnosti, ki zadevajo smučarja samega in ki jih je dolžan prevzeti sam, nujno zamejen z dolžnostmi, ki jih upravljavcu v zvezi z urejanjem in pripravo smučarskih prog nalagajo predpisi, ki imajo namen zagotoviti, da za smučarje na smučišču ni posebnih nevarnosti. Ni možno dopustiti, da bi se obveznost upravljavca v zvezi z urejenostjo smučišča skrčila zgolj na ureditev smučišča pred pričetkom obratovanja in to ne glede na to, kako se stanje smučišča, upoštevajoč pri tem vremenske razmere in druge okoliščine, ki na to vplivajo, kasneje spreminja.
V konkretnem primeru gre za spor iz pogodbenega razmerja med gospodarsko družbo in fizično osebo in ne za spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom.
vsebina sklepa o dedovanju – dolg zapuščine - pogrebni stroški – zapustnikov upnik - ločitev zapuščine
Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča.
poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti - nevarna dejavnost – delo na kotni brusilki – odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Nevarna dejavnost je takšna človekova aktivnost, iz katere izvira povečana nevarnost. Biti mora takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo.
pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin
Dvom v verodostojnost izvedenskih mnenj invalidskih komisij bi tožnik moral utemeljiti z navedbo dejstev in dokazov, da navedena organa tožnikove delovne zmožnosti, ob upoštevanju delovne dokumentacije, nista pravilno in popolno ugotovila. Posplošena trditev, da sta invalidski komisiji organa tožene stranke in da že zato mnenja niso objektivna, ne zadošča in ne more biti podlaga za to, da ju sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo oz. da bi izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
invalidska pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanci
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ (ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih), ne pa državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ tako kot tožnik, ki mu je bila na tej podlagi s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056874
SPZ člen 39, 40, 60, 60/1, 60/3. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske s pravnim poslom na premičnini – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – izročitev v posest – posestni konstitut
Dokler dolžnik kot prodajalec svojih premičnin ne izroči kupcu, je na teh premičninah dopustna izvršba z rubežem. Ne glede na to, da je bila prodajna pogodba že sklenjena, lastninska pravica, ne da bi bil opravljen razpolagalni pravni posel, na kupca ni prešla.
Res mora sodišče poskrbeti, da je predujem založen pred nastankom stroška za izvedbo dokaza, vendar če tega do nastanka stroška ne stori, s tem ne izgubi te pravice oziroma kljub temu lahko zahteva plačilo predujma še potem, ko je strošek že nastal.
začasna odredba – obramba dolžnika zoper predlagano začasno odredbo
Dolžnik se proti zavarovanju z začasno odredbo ne more uspešno braniti z ugovorom, da mu začasna odredba preprečuje zavarovanje bodočega dolga (kredita) proti tretji osebi.
Po uveljavitvi ZST-1 in ZPP-D ni več podlage za to, da bi pravdno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep, ki se nanaša na sodno takso.
Ker torej ZST-1 ne ureja pravice do pritožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna. Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sicer zapisalo pravni pouk, po katerem naj bi bila pritožba dovoljena. Vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev sodbe
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti.
delitev solastnine – spor o velikosti solastniškega deleža – napotitev na pravdo – domneva lastništva – prekinitev nepravdnega postopka
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
ZKP člen 224. ZPP člen 182, 215. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
vrnitev zaseženih predmetov – vrnitev zaseženega avtomobila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - vrednost dela avtomobila - solastnina – eventualna kumulacija
Pravne posledice združitve so najprej odvisne od tega, ali prej samostojne premičnine pripadajo različnim lastnikom; če je temu tako, pa še od vrednosti posamezne stvari, vrednosti morebitnega vloženega dela ter dobrovernosti lastnikov (izdelava nove stvari in spojitev).
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/2. OZ člen 179.
pravdni stroški – uspeh v pravdi – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Ker temelj odškodninske obveznosti ni bil sporen, je edino merilo uspeha višina prisojene odškodnine. Pri odločitvi o stroških je sodišče vezano na zahteve strank, zato nepriglašenih stroškov izvedenine ni mogoče upoštevati pri odmeri stroškov.