OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056874
SPZ člen 39, 40, 60, 60/1, 60/3. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske s pravnim poslom na premičnini – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – izročitev v posest – posestni konstitut
Dokler dolžnik kot prodajalec svojih premičnin ne izroči kupcu, je na teh premičninah dopustna izvršba z rubežem. Ne glede na to, da je bila prodajna pogodba že sklenjena, lastninska pravica, ne da bi bil opravljen razpolagalni pravni posel, na kupca ni prešla.
Res mora sodišče poskrbeti, da je predujem založen pred nastankom stroška za izvedbo dokaza, vendar če tega do nastanka stroška ne stori, s tem ne izgubi te pravice oziroma kljub temu lahko zahteva plačilo predujma še potem, ko je strošek že nastal.
klavzula o pravnomočnosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – nevročitev sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stanje - sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju
Dolžnikova trditev, da mu ni bil (pravilno) vročen sklep o izvršbi, ni razlog za
vrnitev
v
prejšnje stanje,
ampak le razlog za vložitev
predloga
za
razveljavitev klavzule pravnomočnosti
in izvršljivosti. Razlogi za
vrnitev
v
prejšnje stanje
so podani, če razlog za zamudo nastane na strani stranke, ne pa na strani sodišča.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera. To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju. Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči, temveč mora vlogo vsebinsko obravnavati.
vsebina sklepa o dedovanju – terjatev do zapuščine – oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji
Po določbi 214. člena ZD sklep o dedovanju obsega le odločitev glede zapuščine in so zato tudi potrebni razlogi v obrazložitvi sklepa le glede tega. Terjatev do zapuščine, kot jo uveljavlja pritožnik, torej ni zaobsežena v sklepu o dedovanju, ampak je to stvar dogovora med dediči in upnikom oziroma stvar pravdne, če takega dogovora med njimi ni.
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper odločbo o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo sodne takse, je najmanj preuranjena glede na to, da se do vrednosti spornega predmeta v izreku odločbe ni opredelilo. Če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (v konkretnem primeru se je postopek končal s sodno poravnavo), je namreč na podlagi določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti predmeta, ki je nato podlaga za plačilo sodne takse.
obračun obresti pri izvrševanju sklepa o izvršbi – uveljavitev ZPOMZO-1 - konformna metoda – pripis obresti h glavnici – načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Za vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, pri čemer je glavnica zapadla v plačilo pred 28. 6. 2003 in gre torej le za nadaljevanje obrestovanja glavnice, zapadle pred 28. 6. 2003, je odločilna razlaga 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1.
Glavnica in do 28. 6. 2003 natekle obresti pomenijo denarno obveznost v smislu 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003, ko je dolžnik (zadnjič) prišel v zamudo s plačilom te denarne obveznosti.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 490. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije – vrednost pravnomočno odločenega zahtevka
Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljeni sklep izgubil vse pravne učinke.
prosta presoja dokazov - poškodba pri delu - invalidnost - vzrok invalidnosti
Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k naglušnosti tožnika, je bila akustična poškodba, ki jo je utrpel pri delu, in sicer je na nastanek okvare sluha vplivala v 50 %, 50 % pa je okvara sluha posledica naglušnosti tožnika, ki je bila prisotna pred nesrečo pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059460
ZPP člen 179, 286, 286/1. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
ugovor zastaranja – pritožbena novota – prekluzija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – nasprotna tožba – rok za odgovor na nasprotno tožbo – zastaralni rok – zahtevek za plačilo prometne vrednosti zemljišča
Ker sodišče prve stopnje ni podelilo nasprotni toženi stranki roka za odgovor na nasprotno tožbo (179. člen ZPP), je ta lahko še v pritožbi podala ugovor zastaranja nasprotnega tožbenega zahtevka.
Terjatev za plačilo prometne vrednosti zemljišča iz 5. odstavka 25. člena ZTLR je lastnik zemljišča lahko uveljavljal še v petletnem splošnem zastaralnem roku, ki je začel teči po preteku triletnega prekluzivnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta.
poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti - nevarna dejavnost – delo na kotni brusilki – odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Nevarna dejavnost je takšna človekova aktivnost, iz katere izvira povečana nevarnost. Biti mora takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo.
zamuda dolžnika – vložitev tožbe pred tujim sodiščem
Tožena stranka je prišla v zamudo na dan, ko je bila vložena tožba pred italijanskim sodiščem. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z dnem, ko je tožeča stranka s tožbo terjala plačilo od nje. Ker pa tožeča stranka plačila od tožene stranke ni terjala šele s tožbo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 5. 2005, na kar se sedaj sklicuje v pritožbi, pač pa že 10. 3. 1992 pred italijanskim sodiščem, je v zamudi že od tistega dne.
zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev sodbe
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti.
ZZZDR člen 86, 88, 90, 90/1, 92, 99. URS člen 54. ZPP člen 8, 214, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroci – izpodbijanje očetovstva – zahtevek za izpodbijanje očetovstva – zahtevek na ugotovitev očetovstva – teleološka razlaga zakona – začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – krvne preiskave
Člen 99 ZZZDR posebej ne določa, da bi moral tožnik istočasno s tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva, vendar namen, ki ga zasledujejo pravna pravila v zvezi z urejanjem teh razmerji po ZZZDR, ob upoštevanju zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahtevajo prav takšen tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, ker je štelo, da je v otrokovo korist, da se ohrani obstoječa družinska skupnost, kar pa pri pravočasno vloženi tožbi na izpodbijanje očetovstva ni relevantna okoliščina. Le ob ugotovljenih izjemnih okoliščinah na strani tožnika ali otroka, se bi morda izkazalo kot (pravno) pravično in zato nujno potrebno, da se to pravno pravilo »prebije«, ker bi se ugotovilo, da ne pokriva izjemnih dejanskih stanov.
v dokaznem postopku izvedeni dokazi z izvedenci medicinske stroke. Noben zakon ne določa, da je mogoče ugotoviti ali izpodbiti očetovstvo le, če je izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, s tem, da zoper tožene stranke ni predpisana nobena prisilna sankcija, da bi se udeležili medicinskih preiskav ali razpisanih glavnih obravnav.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
invalidska pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanci
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ (ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih), ne pa državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ tako kot tožnik, ki mu je bila na tej podlagi s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine.
Izvrševalec posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču, ima posestno varstvo. Posestno varstvo se v tem primeru omejuje na del stvari (npr. služnostna trasa), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056884
ZVSmuč člen 5, 5-5, 7, 12, 12/2. OZ člen 131, 131/2, 171, 179. Pravilnik o vrsti in obliki opozorilnih in obvestilnih znakov, znakov za prepoved in znakov za obveznost na smučišču. ZPP člen 212, 286, 337.
Smučanje je sicer šport, ki je zaradi okoliščin, v katerih se odvija, že v svojem bistvu povezan s tveganjem, vendar pa je na urejenem smučišču obseg običajnih nevarnosti, ki zadevajo smučarja samega in ki jih je dolžan prevzeti sam, nujno zamejen z dolžnostmi, ki jih upravljavcu v zvezi z urejanjem in pripravo smučarskih prog nalagajo predpisi, ki imajo namen zagotoviti, da za smučarje na smučišču ni posebnih nevarnosti. Ni možno dopustiti, da bi se obveznost upravljavca v zvezi z urejenostjo smučišča skrčila zgolj na ureditev smučišča pred pričetkom obratovanja in to ne glede na to, kako se stanje smučišča, upoštevajoč pri tem vremenske razmere in druge okoliščine, ki na to vplivajo, kasneje spreminja.
ZKP člen 224. ZPP člen 182, 215. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
vrnitev zaseženih predmetov – vrnitev zaseženega avtomobila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - vrednost dela avtomobila - solastnina – eventualna kumulacija
Pravne posledice združitve so najprej odvisne od tega, ali prej samostojne premičnine pripadajo različnim lastnikom; če je temu tako, pa še od vrednosti posamezne stvari, vrednosti morebitnega vloženega dela ter dobrovernosti lastnikov (izdelava nove stvari in spojitev).
vsebina sklepa o dedovanju – dolg zapuščine - pogrebni stroški – zapustnikov upnik - ločitev zapuščine
Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča.
pravni interes za pritožbo – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil v zemljiški knjigi pri pritožnikovih nepremičninah odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižba izbrisa hipoteke. Navedena vpisa sta opravljena v njegovo korist in svojega pravnega položaja glede tega sploh ne more več izboljšati.