ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
invalidska pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanci
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ (ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih), ne pa državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ tako kot tožnik, ki mu je bila na tej podlagi s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine.
OZ člen 179, 180, 181, 182, 183. ZVPSBNO. URS člen 15, 15/4, 26. EKČP.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - kršitev osebnostne pravice pravni osebi
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in tožeči stranki svojega zahtevka zato v nobenem primeru ne moreta utemeljiti na določilu 179. člena Obligacijskega zakonika, ki sicer ureja pravico do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic.
Ureditev po OZ nudi varstvo pravni osebi v primeru kršitve osebnostne pravice in s tem povezane pravice do denarne odškodnine samo v primeru kršitve osebnostne pravice ugleda in dobrega imena, ne pa drugih osebnostnih pravic na podlagi 179. člena OZ.
etažna lastnina - pogodba o medsebojnih razmerjih – veljavnost - tričetrtinska večina - soglasje
25. 6. 2008 uveljavljeni SZ-1A je pogodbo o medsebojnih razmerjih opredelil kot poseben tip pogodbe in za njeno veljavnost določi tričetrtinski kvorum, pri čemer je njene učinke omejil na izvajanje stanovanjskega zakona. Ker je sporazum med predlagatelji, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, dosežen, nimajo pravnega interesa za nepravdni postopek, v katerem terjajo manjkajoče soglasje za oblikovanje pravnega razmerja – sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih.
ZPP člen 7, 124, 124/1, 124/2, 124/4, 212, 261, 261/2, 337. ZKP člen 294, 295.
tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbenega zahtevka –trditveno in dokazno breme – izpovedba stranke – informativni dokaz – razkritje identitete policijskega sodelavca – javnost glavne obravnave – izključitev javnosti glavne obravnave
Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. Da se šteje, da je tožnik zadostil trditvenemu bremenu glede protipravnosti, mora tožnik konkretno navesti protipravno dejanje (ali opustitev), ki ga očita tožencu, zaradi katerega naj bi mu nastala škoda. Upoštevajoč 212. oziroma 7. člen ZPP pa brez ustrezne trditvene podlage sodišče prve stopnje tudi izpovedi tožnika v tej smeri ne sme vzeti za podlago svoji odločitvi. Prav tako sodišče ne more izvesti dokaza (zaslišanje stranke ali priče), da bi pravnorelevantna dejstva, iz katerih bi izhajala utemeljenost zahtevka, ugotavljalo brez predhodne trditvene podlage (informativni dokaz).
pravni interes za pritožbo – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil v zemljiški knjigi pri pritožnikovih nepremičninah odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižba izbrisa hipoteke. Navedena vpisa sta opravljena v njegovo korist in svojega pravnega položaja glede tega sploh ne more več izboljšati.
stranka v zapuščinskem postopku – pravica do pritožbe – pritožba tretjega, da premoženje ne sodi v zapuščino
Za stranke se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka. Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku pa ima samo stranka, ne pa tudi tretja oseba.
Po veljavni sodni praksi ni nujno, da je pri verzijskem zahtevku pridobitelj stvari s to stvarjo tudi neposredno okoriščen (ima od nje korist), ampak zadostuje, da bi korist lahko pridobil, pa jo je iz kateregakoli razloga opustil.
ZOdvT člen 18, tar. št. 18, 38, 39. ZPP člen 12, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov – materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev v novem sojenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – vpis v zemljiško knjigo
Iz predloga za izdajo začasne odredbe mora biti nedvoumno razvidna obveznost dolžnika, zato se od upnika zahteva, da v predlogu za začasno odredbo natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, kateremu naj v svoji odločitvi sledi sodišče.
sposobnost biti stranka – neznani dedič – skrbnik zapuščine – začasni zastopnik
Neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka. Ker neznani dediči ne morejo biti pravdna stranka, bi bilo brezpredmetno postavljanje skrbnika za posebne primere po 211. členu ZZDR, v zvezi s tem pa tudi ni podlage za postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP.
prepozen dokazni predlog - prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.
Stranka je dolžna konkretizirano navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če stranka predlaga izvedbo dokaza, je sodišče dolžno izvesti ta dokaz za ugotovitev tistega dejstva, v zvezi s katerim je dokazni predlog podan.
Toženec je zaslišan kot stranka izpovedal, da je svojemu sinu prepustil obdelovanje kmetije. Izpovedal je tudi, da kmetije nanj ni prepisal. Toženčev sin je torej z obdelovanjem sosednje parcele tožnikov izvrševal tisto, kar mu je toženec dovolil. Pri obdelovanju omenjene nepremičnine je res izvrševal dejansko oblast nad njo, hkrati pa je izvrševal tudi dejansko oblast toženca. Toženčev položaj, ki bi glede na navedeno vedno imel možnost zahtevati od svojega sina izročitev nepremičnine v neposredno posest, vsebuje vse značilnosti položaja posrednega posestnika.
Toženec bi bil pasivno legitimiran tudi, če bi prišlo do spremembe posestnega stanja brez njegove vrednosti ali morda celo proti njegovi volji, če bi odklanjal vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja oziroma restitucijo posesti. V takšnem primeru bi odklanjanje restitucije pomenilo poseg v posest.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 490. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije – vrednost pravnomočno odločenega zahtevka
Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljeni sklep izgubil vse pravne učinke.
Res mora sodišče poskrbeti, da je predujem založen pred nastankom stroška za izvedbo dokaza, vendar če tega do nastanka stroška ne stori, s tem ne izgubi te pravice oziroma kljub temu lahko zahteva plačilo predujma še potem, ko je strošek že nastal.
prenehanje obveznosti – zastaranje terjatve – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – prodaja na obroke – obrok leasinga – anuiteta – uporaba pravil o prodaji na obroke – leasing pogodba
Ker je bilo v leasing pogodbi dogovorjeno, da se obroki revalorizirajo mesečno glede na stopnjo temeljne obrestne mere, ne moremo govoriti o anuitetah. Te so namreč vnaprej določene po enakih zneskih, ki dospevajo v plačilo občasno in s katerimi se odplačujeta glavnica in obresti. Če zneski niso enaki, nimajo temeljne značilnosti anuitete in zato za takšna obročna odplačila ne velja tri letni zastaralni rok.
delitev solastnine – spor o velikosti solastniškega deleža – napotitev na pravdo – domneva lastništva – prekinitev nepravdnega postopka
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
klavzula o pravnomočnosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – nevročitev sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stanje - sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju
Dolžnikova trditev, da mu ni bil (pravilno) vročen sklep o izvršbi, ni razlog za
vrnitev
v
prejšnje stanje,
ampak le razlog za vložitev
predloga
za
razveljavitev klavzule pravnomočnosti
in izvršljivosti. Razlogi za
vrnitev
v
prejšnje stanje
so podani, če razlog za zamudo nastane na strani stranke, ne pa na strani sodišča.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera. To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju. Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči, temveč mora vlogo vsebinsko obravnavati.
vsebina sklepa o dedovanju – terjatev do zapuščine – oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji
Po določbi 214. člena ZD sklep o dedovanju obsega le odločitev glede zapuščine in so zato tudi potrebni razlogi v obrazložitvi sklepa le glede tega. Terjatev do zapuščine, kot jo uveljavlja pritožnik, torej ni zaobsežena v sklepu o dedovanju, ampak je to stvar dogovora med dediči in upnikom oziroma stvar pravdne, če takega dogovora med njimi ni.