ZOR člen 52, 103, 105, 313, 399, 446, 557, 558. ZPP člen 7, 8, 212.
posojilna pogodba – zadolžnica – nepristna valutna terjatev – dogovor o obrestni meri - nedopustne pogodbene obresti – podatki glede posojilnega razmerja – trditveno in dokazno breme
Posojilodajalec je upravičen zahtevati vrnitev posojila in (dogovorjene) pogodbene obresti v višini kogentno prepisane višine obrestne mere. Za ugotovitev višine obresti, do katerih bi bil upravičen, bi moral tožnik navesti podatke, ki omogočajo njihovo določitev. Navajati bi moral, kdaj točno je toženki dal posojilo v višini 9.000 DEM. Temu trditvenemu bremenu tožnik ni zadostil.
Ko sodišče v izreku sodbe odloči o zakonskih zamudnih obrestih, te od 1.1.2007 vselej prizna od glavnice izražene v eurih – ne glede na to, da so obresti začele teči že pred 1.1.2007.
OZ člen 59, 59/2, 837, 849, 850. ZNPosr člen 5, 13. ZPP člen 8, 337.
posredniška pogodba – provizija – odložni pogoj
Obveznost plačila provizije sta pravdni stranki vezali na pogoj sklenitve nadaljnjih dveh posredniških poslov. Ker se kasneje nista dogovorili za tožničino posredovanje pri nakupu dveh stanovanj, se dogovorjeni odložni pogoji ni izpolnil in spremenjeni dogovor o proviziji ni začel učinkovati. Tožnica je upravičena do dogovorjenega plačila za posredovanje pri prodaji hiše v višini 1,8 % prodajne cene nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056877
OZ člen 179. ZOR člen 200. ZVPSBNO. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – numerus clausus oblik nepremoženjske škode – dolgotrajnost postopka – stroški postopka – načelo uspeha –sprememba sodne prakse
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana oblika škoda ne po določbah Ustave RS ne po določbah OZ oziroma ZOR. Zakonodajalec je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, ki so taksativno naštete v 179. do 182. čl. OZ (ali 200. do 203. čl. ZOR).
Sprememba sodne prakse, ki nastane po vložitvi tožbe in odločanju na prvi stopnji, je lahko okoliščina, ki se upošteva pri odločanju o stroških vsega postopka.
ZZZDR člen 86, 88, 90, 90/1, 92, 99. URS člen 54. ZPP člen 8, 214, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroci – izpodbijanje očetovstva – zahtevek za izpodbijanje očetovstva – zahtevek na ugotovitev očetovstva – teleološka razlaga zakona – začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – krvne preiskave
Člen 99 ZZZDR posebej ne določa, da bi moral tožnik istočasno s tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva, vendar namen, ki ga zasledujejo pravna pravila v zvezi z urejanjem teh razmerji po ZZZDR, ob upoštevanju zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahtevajo prav takšen tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, ker je štelo, da je v otrokovo korist, da se ohrani obstoječa družinska skupnost, kar pa pri pravočasno vloženi tožbi na izpodbijanje očetovstva ni relevantna okoliščina. Le ob ugotovljenih izjemnih okoliščinah na strani tožnika ali otroka, se bi morda izkazalo kot (pravno) pravično in zato nujno potrebno, da se to pravno pravilo »prebije«, ker bi se ugotovilo, da ne pokriva izjemnih dejanskih stanov.
v dokaznem postopku izvedeni dokazi z izvedenci medicinske stroke. Noben zakon ne določa, da je mogoče ugotoviti ali izpodbiti očetovstvo le, če je izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, s tem, da zoper tožene stranke ni predpisana nobena prisilna sankcija, da bi se udeležili medicinskih preiskav ali razpisanih glavnih obravnav.
V konkretnem primeru gre za spor iz pogodbenega razmerja med gospodarsko družbo in fizično osebo in ne za spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom.
pravdna sposobnost stranke – dokazni standard zanesljivosti - prekarij
Tožnici poslovna sposobnost (na katero je vezana pravdna sposobnost) formalno ni bila odvzeta. A to še ne pomeni, da je tožnica sposobna razumeti pomen svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora o njenem obstoju oziroma neobstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti.
prenehanje obveznosti – zastaranje terjatve – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – prodaja na obroke – obrok leasinga – anuiteta – uporaba pravil o prodaji na obroke – leasing pogodba
Ker je bilo v leasing pogodbi dogovorjeno, da se obroki revalorizirajo mesečno glede na stopnjo temeljne obrestne mere, ne moremo govoriti o anuitetah. Te so namreč vnaprej določene po enakih zneskih, ki dospevajo v plačilo občasno in s katerimi se odplačujeta glavnica in obresti. Če zneski niso enaki, nimajo temeljne značilnosti anuitete in zato za takšna obročna odplačila ne velja tri letni zastaralni rok.
delitev solastnine – spor o velikosti solastniškega deleža – napotitev na pravdo – domneva lastništva – prekinitev nepravdnega postopka
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
invalidska pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanci
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ (ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih), ne pa državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ tako kot tožnik, ki mu je bila na tej podlagi s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine.
ZKP člen 224. ZPP člen 182, 215. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
vrnitev zaseženih predmetov – vrnitev zaseženega avtomobila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - vrednost dela avtomobila - solastnina – eventualna kumulacija
Pravne posledice združitve so najprej odvisne od tega, ali prej samostojne premičnine pripadajo različnim lastnikom; če je temu tako, pa še od vrednosti posamezne stvari, vrednosti morebitnega vloženega dela ter dobrovernosti lastnikov (izdelava nove stvari in spojitev).
Izvrševalec posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču, ima posestno varstvo. Posestno varstvo se v tem primeru omejuje na del stvari (npr. služnostna trasa), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena ZIZ potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056884
ZVSmuč člen 5, 5-5, 7, 12, 12/2. OZ člen 131, 131/2, 171, 179. Pravilnik o vrsti in obliki opozorilnih in obvestilnih znakov, znakov za prepoved in znakov za obveznost na smučišču. ZPP člen 212, 286, 337.
Smučanje je sicer šport, ki je zaradi okoliščin, v katerih se odvija, že v svojem bistvu povezan s tveganjem, vendar pa je na urejenem smučišču obseg običajnih nevarnosti, ki zadevajo smučarja samega in ki jih je dolžan prevzeti sam, nujno zamejen z dolžnostmi, ki jih upravljavcu v zvezi z urejanjem in pripravo smučarskih prog nalagajo predpisi, ki imajo namen zagotoviti, da za smučarje na smučišču ni posebnih nevarnosti. Ni možno dopustiti, da bi se obveznost upravljavca v zvezi z urejenostjo smučišča skrčila zgolj na ureditev smučišča pred pričetkom obratovanja in to ne glede na to, kako se stanje smučišča, upoštevajoč pri tem vremenske razmere in druge okoliščine, ki na to vplivajo, kasneje spreminja.
vsebina sklepa o dedovanju – dolg zapuščine - pogrebni stroški – zapustnikov upnik - ločitev zapuščine
Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča.
Stranka je dolžna konkretizirano navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če stranka predlaga izvedbo dokaza, je sodišče dolžno izvesti ta dokaz za ugotovitev tistega dejstva, v zvezi s katerim je dokazni predlog podan.
prosta presoja dokazov - poškodba pri delu - invalidnost - vzrok invalidnosti
Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k naglušnosti tožnika, je bila akustična poškodba, ki jo je utrpel pri delu, in sicer je na nastanek okvare sluha vplivala v 50 %, 50 % pa je okvara sluha posledica naglušnosti tožnika, ki je bila prisotna pred nesrečo pri delu.
protipraven odvzem prostosti – motiv pri storitvi kaznivega dejanja
S kaznivim dejanjem protipravnega odvzema prostosti je napadena svoboda gibanja, ki jo opredeljuje že Ustava Republike Slovenije v 19., 20. in 32. členu. Iz teh ustavnih določil izhaja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. To kaznivo dejanje je trajajoče in sicer traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti.
Protipravnost dejanja je podana, če storilec nekoga zapre ali mu omeji prostost, ne da bi zato sploh imel pooblastilo, uradna oseba pa tedaj, ko zlorabi svoj položaj ali pravice.
Motiv oziroma nagib je psihično gibalo, ki vodi storilca pri storitvi kaznivega dejanja: lahko je pozitiven ali negativen (na primer sovraštvo, maščevanje, ljubosumje itd.). Nagib oziroma motiv praviloma ni vključen v storilčev naklep in tudi ni zakonski znak kaznivega dejanja (razen pri motiviranih deliktih).
Ob ugotovitvi, da so bili tožnikovi dohodki bistveno večji, skrb za družino in gospodinjstvo pa približno enaka, je pravilna odločitev, da znaša delež tožnika na skupnem premoženju 60%.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020920
OZ člen 15, 74, 74/1, 376, 378, 378/1. ZIZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 44, 44/3. ZOdv člen 2, 2/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 86, 86/1, 181, 181/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 74, 137.
kumulacija zahtevkov – pravnomočno razsojena stvar – nedopustnost ugotovitvenega zahtevka – bistvena kršitev določb postopka – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški - pravica odvetnika kot pooblaščenca do nagrade
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da ne obstoji dejstvo pravnomočne odločitve o vtoževani terjatvi. Vendar pravnomočne odločbe ni dopustno ponovno preverjati v pravdi, ampak je sama izvršilni naslov (drugi odstavek 17. in prvi odstavek 19. člena ZIZ), zato je ugotovitveni zahtevek glede pravnomočnosti in posledični dajatveni zahtevek za pravnomočno prisojeno terjatev nedopusten že iz tega razloga.