OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020920
OZ člen 15, 74, 74/1, 376, 378, 378/1. ZIZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 44, 44/3. ZOdv člen 2, 2/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 86, 86/1, 181, 181/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 74, 137.
kumulacija zahtevkov – pravnomočno razsojena stvar – nedopustnost ugotovitvenega zahtevka – bistvena kršitev določb postopka – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški - pravica odvetnika kot pooblaščenca do nagrade
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da ne obstoji dejstvo pravnomočne odločitve o vtoževani terjatvi. Vendar pravnomočne odločbe ni dopustno ponovno preverjati v pravdi, ampak je sama izvršilni naslov (drugi odstavek 17. in prvi odstavek 19. člena ZIZ), zato je ugotovitveni zahtevek glede pravnomočnosti in posledični dajatveni zahtevek za pravnomočno prisojeno terjatev nedopusten že iz tega razloga.
protipraven odvzem prostosti – motiv pri storitvi kaznivega dejanja
S kaznivim dejanjem protipravnega odvzema prostosti je napadena svoboda gibanja, ki jo opredeljuje že Ustava Republike Slovenije v 19., 20. in 32. členu. Iz teh ustavnih določil izhaja, da se nikomur ne sme odvzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. To kaznivo dejanje je trajajoče in sicer traja od začetka do prenehanja protipravnega stanja, nastalega s protipravnim odvzemom prostosti.
Protipravnost dejanja je podana, če storilec nekoga zapre ali mu omeji prostost, ne da bi zato sploh imel pooblastilo, uradna oseba pa tedaj, ko zlorabi svoj položaj ali pravice.
Motiv oziroma nagib je psihično gibalo, ki vodi storilca pri storitvi kaznivega dejanja: lahko je pozitiven ali negativen (na primer sovraštvo, maščevanje, ljubosumje itd.). Nagib oziroma motiv praviloma ni vključen v storilčev naklep in tudi ni zakonski znak kaznivega dejanja (razen pri motiviranih deliktih).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066572
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-c, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-2, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2, 90, 90/1, 90/2, 114, 114/4, 114/7, 115, 138, 138/1, 138/1-1, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 5, 5/2, 119. ZUP člen 87, 88, 88/1, 88/4. ZVCP-1 člen 122, 122/3. ZOdv člen 16, 16/2.
vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izrek sodbe - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - obramba z zagovornikom - opravičilo izostanka - pravna jamstva v kazenskem postopku - kraj storitve prekrška - zasliševanje prič - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - pravice obdolženca - dovoljen dokaz - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - substitucija - prošnja zagovornika za preložitev naroka - nadomeščanje odvetnika - dejanski stan prekrška
Vabilo za zaslišanje priče policistke je bilo vročeno (samo) zagovorniku, kar je v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZP-1, v skladu s katerim se v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (po uveljavitvi ZP-1E), v zvezi s 1. odstavkom 88. člena ZUP, v skladu s katerim se, kadar ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. V skladu s 4. odstavkom istega člena se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. V rednem sodnem postopku je sicer pri vročanju treba upoštevati tudi določbe ZP-1, če za posamezne vrste odločitev posebej določa, komu se pisanje vroča. Zakon tako izrecno določa, da se vabilo na zaslišanje ali narok vroči osebno obdolžencu (115. člen ZP-1), prav tako se vabilo za zaslišanje osebno vroči priči ali izvedencu (67. člen ZP-1 v zvezi s 119. členom ZKP), osebno obdolžencu se vročajo sodbe, kar pomeni, da vročitev odločbe samo zagovorniku obdolženca ne zadošča za pravilno vročitev.
V primeru, če sodišče naroka ne prekliče, velja domneva, da prošnji za preložitev ni bilo ugodeno in se mora storilec oziroma zagovornik tega tudi udeležiti (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 43/2004).
Obveznost zagovornika v kakšni drugi sodni zadevi v postopku o prekršku, kjer obramba po zagovorniku ni obvezna, praviloma ni opravičilo, da ne pride na narok, saj je dolžan poskrbeti za substitucijo.
Ustavno sodišče je v odločbi, št. Up-120/97, z dne 18. 3. 1999 sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena v povezavi z določbo 29. člena URS o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. V skladu s temi izhodišči pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1 (prim. odločba Ustavnega sodišča, št. Up-537/05 z dne 15. 3. 2007), kar je sicer zahteval, vendar se na zaslišanje priče policistke ni zglasil niti ni izostanka opravičil.
Podatek o kraju in času storitve je potreben za individualizacijo konkretnega prekrška, ni pa zakonski znak obravnavanega prekrška.
To pomeni, da zakon za primer, da dogovorjena obrestna mera za več kot 50% presega obrestno mero predpisanih zamudnih obresti, uveljavlja izpodbojno domnevo, da so take obresti oderuške v smislu določbe 119. člena OZ, zato je pogodbena določba o njih na podlagi te domneve nična.
ZVCP-1 člen 132, 132/2, 132/7, 135, 135/4, 136, 136/1. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – odreditev strokovnega pregleda – pravica odrediti strokovni pregled – dolžnost odrediti strokovni pregled – zapisnik – prometna nesreča – pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom
V skladu s 7. odstavkom 132. člena ZVCP-1 sme policist neposrednemu udeležencu prometne nesreče odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s 4. odstavkom 135. člena tega zakona, pa ga mora odrediti. 4. odstavek 135. člena ZVCP-1 določa, da neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu. Ker se ogled kraja prometne nesreče opravlja le v primerih prometnih nesreč II., III. ali IV. kategorije, se dolžnost odrediti strokovni pregled v skladu s 7. odstavkom 132. člena ZVCP-1, ne da bi bil pred tem izveden preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, tako nanaša le na neposredne udeležence prometnih nesreč teh kategorij. V primeru prometne nesreče, ki se glede na posledice deli v najnižjo (I.) kategorijo oziroma prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, pa policist tega ni dolžan storiti, ampak to sme storiti.
Voznik ima (samo) na kraju samem možnost oporekati poteku in/ali rezultatu preizkusa z alkotestom ter je v tem primeru odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, ki sta določena zaradi kontrole rezultata preizkusa z alkotestom. Policist pa ni dolžan ugotavljati, ali je voznik že po zaključeni vožnji užival alkoholne pijače in v skladu s temi ugotovitvami odrediti strokovni pregled, če tega voznik sam ob preizkusu ne uveljavlja.
nedoločen zahtevek – konfesorna tožba – opustitveni zahtevek – prepoved ravnanj, ki pomenijo vznemirjanje – vrednost spornega predmeta
Zahtevek, ki prepoveduje vsako ravnanje toženi stranki, ki bi predstavljalo oviranje tožeče stranke pri izvrševanju njene služnostne pravice, je nedoločen, ker iz njega ni jasno razvidno, katera konkretna in njim podobna dejanja toženec v bodoče ne sme izvrševati.
Glede na dejstvo, da je moral pritožnik kot porok poravnati obveznosti gospodarskih družb, ki sta prenehali obstajati, in tožeče stranke, lahko obstaja njegov dejanski interes, da tožeča stranka v tem postopku zmaga, vendar pa to ne pomeni, da ima tudi pravni interes, ki je potreben za dovolitev intervencije. Intervencijski interes bi imel pritožnik le v primeru, če bi trdil in z verjetnostjo dokazal, da med tožečo stranko in njim obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
ZPP člen 77, 77/1, 81, 91, 396, 396-2, 398, 398/1.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – podaljšanje roka
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je prekluziven in ga v nobenem primeru ni mogoče podaljšati. Toženec sicer omenja svoje podpovprečne intelektualne zmožnosti, vendar pa ne trdi, da ne bi obstajala njegova pravdna sposobnost v smislu 1. odst. 77. člena ZPP, po kateri lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja pravdna dejanja razen omejitev, ki jih za posamezna procesna dejanja določa zakon. Le v primeru, če bi obstajali razlogi za dvom v toženčevo pravdno sposobnost, bi moralo sodišče ravnati po določbi 81. člena ZPP, za kar glede na podatke v spisu ni bilo nobenega razloga. Tudi okoliščina, da se je toženec nahajal na prestajanju kazni zapora, ni razlog za posebno obravnavanje stranke.
ZP-1-UPB3 člen 114, 115, 157, 157/3. ZUP člen 87. ZKP člen 439, 439/3.
postopek o prekršku - vabilo - vročanje - zaslišanje obdolženca - načelo neposrednosti - nova dejstva in dokazi - smiselna uporaba določb upravnega postopka
Očitek obdolženca o procesni kršitvi, ker ni prejel vabila vsaj osem dni pred rokom, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev, ko obdolžencu ni bila dana možnost, da bi lahko sodeloval v postopku za prekršek (kjer je zagrožena tako huda sankcija) in da bi imel tudi dovolj časa za pripravo na zagovor, ni utemeljen. Obdolžencu je bil obdolžilni predlog vročen že ob prvem vabljenju na zaslišanje za dne 21. oktobra 2008, zato je po prepričanju višjega sodišča obdolženec imel dovolj časa za pripravo na zagovor, saj je od takrat pa do dne, ko je bil obdolženi zadnjič vabljen na zaslišanje, preteklo več mesecev, ob čemer višje sodišče tudi meni, da ne gre za zapleteno zadevo, ki bi zahtevala daljši čas za pripravo obrambe. Vabilo obdolžencu za dne 8. maja 2009 je bilo vročeno v skladu z določbo četrtega odstavka 87. čl. ZUP, po kateri se šteje, da je vročitev opravljena z dnem preteka 15-dnevnega roka po puščenem obvestilu o pisemski pošiljki. Glede na to, da je iz sporočila o prispelem pismu, spetega k vabilu obdolžencu, razvidno, da je rok za prevzem pisma na pošti začel teči dne 18. aprila 2009, se šteje, da je bila vročitev opravljena 2. maja 2009. Glede na to, da mora biti vabilo na zaslišanje vročeno najmanj tri dni pred narokom (114. čl. ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 439. čl. Zakona o kazenskem postopku), je bil obdolženi pravočasno obveščen o datumu zaslišanja.
Enako je neutemeljena pritožbena navedba, s katero, kot navaja, sodbo izpodbija iz razloga, ker mu ni sodilo krajevno pristojno sodišče. Obdolženec je bil namreč v vabilih na zaslišanje izrecno opozorjen, da ima pravico odkloniti zaslišanje pri sodišču, ki ga je vabilo in zahtevati, da se zasliši pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku (nazadnje v vabilu z dne 8. aprila 2009), pa takšne zahteve ni podal, pač pa je prosil le za preložitev zaslišanja, čemur je sodišče prve stopnje ugodilo.
postopek o prekršku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi
Tudi če je obdolženi prava neuka stranka, je navedba v vabilu na zaslišanje, da bo sodišče v primeru, da se vabilu ne bo odzval in izostanka ne bo opravičil, sodba izdana brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan, jasna in nedvoumna ter ne daje nikakršne podlage za razlago, da je, čeprav odsotnosti ni opravičil, pričakoval novo vabilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004451
ZP-1-UPB3 člen 132. ZVCP-1 člen 131, 131/3.
obstoj prekrška - sodba o prekršku - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metabolit tetrahidrokanabinola
Metabolit THC COOH ni uvrščen v seznam prepovedanih drog. Pomeni le, da je oseba, pri kateri je bilo s toksikološko preiskavo krvi ali urina ugotovljena prisotnost tega metabolita, v nekem obdobju zaužila prepovedano drogo THC (tetrahidrokanabinol).
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - dokazovanje - identiteta med sodbo in predlogom za uvedbo postopka
Glede na to, da je sodišče glede na rezultat, ki ga je pokazal preizkus z etilometrom (0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ugotovilo, da je imel obdolženi v organizmu najmanj 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je obdolžencu v korist, s tem, ni prekoračilo obdolžilnega predloga obdolžencu v škodo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004452
ZP-1-UPB3 člen 135. ZPol člen 3, 3/1. ZVCP-1 člen 234.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev - preizkus alkoholiziranosti - cestni promet - prometna nesreča
Zaradi preiskovanja prekrška so bili policisti dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Ker je bil podan sum povzročitve prometne nesreče tretje kategorije, to je prometne nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana, je bila odreditev strokovnega pregleda zakonita, čeprav je sodišče v svoji odločitvi po presoji vseh dokazov pravilno razsodilo, da je obdolženi povzročil prometno nesrečo druge kategorije, saj je bil edini, ki je bil med udeleženci hudo telesno poškodovan, sam obdolženi. Prometne nesreče se namreč v kategorije delijo glede na posledice, ki jih utrpijo drugi udeleženci (ne povzročitelj) in materialno škodo, ki nastane na tujem premoženju.
postopek o prekršku - obročno plačilo globe - odlog plačila
Plačila globe za šest mesecev, kot predlaga obdolženi,ni mogoče odložiti, lahko pa obdolženec do izteka roka za plačilo globe sodišču predlaga, da globo plača v obrokih.
pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov - nepodaljšljivi rok za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov - nezakonito ravnanje sodišča - posledice nezakonitega ravnanja sodišča za stranko - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka
Udeleženec nepravdnega postopka mora kršitve postopkovnih določb pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti.
Stranka (udeleženec) ne sme trpeti škodljivih posledic zaradi nezakonitega ravnanja sodišča; če je sodišče v nasprotju z zakonom rok za priglasitev stroškov podaljšalo, je potrebno tak predlog za povrnitev stroškov šteti za pravočasen.
postopek o prekršku - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja - zastaranje pregona
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil obdolžilni predlog predlagateljice postopka PP K. zoper obdolženko zaradi prekrška, ki naj bi bil storjen 1. oktobra 2006 vložen 11. oktobra 2006. Od nadaljnjih dejanj, ki jih je moč šteti kot dejanja sodišča, ki merijo na pregon storilca prekrška, je po poizvedbah o bivališču obdolženke - zadnja odredba s tem v zvezi je bila dana 15. februarja 2007, tej sledila odredba sodnice z dne 3. marca 2009, da se obdolženko vabi na zaslišanje za dne 7. maja 2009. Ker sta med obema odredbama pretekli več kot dve leti, je nastopilo relativno zastaranje pregona in postopek zoper obdolženko zaradi prekrška po določbi d točke tretjega odstavka 130. čl. ZVCP-1 začet na obdolžilni predlog PP K., ni več dopusten.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
Rezultat toksikološke preiskave vzorca obdolženčevega urina pove le, da je oseba v nekem času pred tem zaužila določeno vrsto mamila, ni pa tega možno vedno zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka. Za ugotovitev, da v urinu prisotni metabolit THC (TCH-COOH) dokazuje tudi, da je bil obdolženec v času domnevnega prekrška še vedno pod vplivom prepovedane droge tetrahidrokanabinola, pa bi bilo potrebno izvedenstvo s področja forenzične toksikologije. Tega pa predlagateljica postopka o prekršku v postopku na prvi stopnji ni predlagala (tudi zanjo namreč glede predlaganja dokazov velja določba tretjega odstavka 157. čl. ZP-1).
izredna pravna sredstva – obnova postopka – aktivna legitimacija – sposobnost biti stranka
Predloga za obnovo postopka ni mogoče zavreči (brez obravnave), če ga vloži oseba, ki trdi, da je dedič pravdne stranke, češ da tega ni dokazala že v predlogu.
Navedba relevantnih dejanskih okoliščin, ki so razlog za obnovo, zadošča; ker sodišče pravo pozna, izrecno uveljavljanje obnovitvenega razloga s sklicevanjem na konkretno zakonsko določbo ni nujno.
Za odmero invalidske pokojnine je bistveno, da je tožnik po uradnem potrdilu davčnega organa plačal prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. 1. 2000. Uradno potrdilo predstavlja javno listino, dejstva, navedena v tej listini, pa se štejejo za resnična. Tožnik tudi ni predložil nobenega nasprotnega dokaza oziroma drugačnega podatka, ampak je podatke izpodbijal zgolj pavšalno. Zgolj na podlagi pavšalnih navedb pa ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – procesna legitimacija – zavrženje predloga
Predlagatelj, ki ni niti tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, niti tisti, zoper katerega je stavka organizirana, ne more biti stranka postopka o zakonitosti stavke, tako da ni podana njegova procesna legitimacija v konkretnem delovnem sporu. Ker je vprašanje procesne legitimacije procesno vprašanje, se predlog zavrže in ne zavrne.