Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – delavski predstavnik – predsednik sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Tožnik je bil izvoljen za namestnika predsednika sveta delavcev, tako da je užival posebno varstvo pred odpovedjo in mu tožena stranka brez soglasja sveta delavcev ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD-1 člen 268.
stvarna pristojnost – sklep nadzornega sveta – odpoklic s funkcije
Spor v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave oziroma podredno za razveljavitev sklepa je spor, ki v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se ne nanaša na pogodbo o zaposlitvi tožnika oziroma na delovno pravne predpise. Iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Enako velja za spor v zvezi z odškodninskim zahtevkom tožnika, saj slednji ne vtožuje plače kot pravice iz delovnega razmerja, ampak zahteva povrnitev škode zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke, le obseg škode je določen v višini seštevka plač, ki bi bile izplačane do konca mandata, če ne bi bilo odpoklica.
škoda upravnika – škoda lastnika objekta - poslovna odškodninska odgovornost – podizvajalec - znižanje plačila - pobotni ugovor – priznanje terjatve
Tožena stranka je bila kot upravnik objekta zavezana dohodke od najema/prodaje parkirnih mest odvajati lastniku objekta, zato ni legitimirana za uveljavljanje škode, ki naj bi nastala, ker je tožeča stranka parkirne kartice izdajala brez pravnega temelja in sredstev od takšne izdaje ni odvedla toženi stranki. Bistveno pri presoji nastanka škode je dejstvo, kdo je upravičenec do plačil, saj je le pri njem lahko prišlo do zmanjšanja premoženja.
Ugovor pobota je materialnopravni ugovor ugasle pravice v posledici enostranskega pobotanja po 311. členu OZ. Iz njegovega bistva izhaja, da dolžnik z ugovorom pobota zatrjuje, da je terjatev upnika obstajala, da pa je prenehala s tem, ko si je nasproti stopila s terjatvijo dolžnika. S pobotnim ugovorom tako dolžnik smiselno priznava, da je bila terjatev upnika utemeljena, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo razumljivo oz. logično, da bi dolžnik podal pobotno izjavo.
Ker tožena stranka ni predložila listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnici v spornem obdobju plačo izplačala, ampak je le zatrjevala, da je tožnici na njeno prošnjo plačo izplačala na roko, pri čemer priči, ki ju je predlagala, tega nista potrdili, je tožbeni zahtevek za plačilo plače utemeljen.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Zaradi psihiatričnih težav tožnik ni več zmožen za delo „voznik tovornega vozila“ s polnim delovnim časom, zmožen pa je opravljati drugo delo v delokrogu svojega poklica brez potrebe po samostojnem odločanju, brez samostojnega prilagajanja nepredvidljivemu delovnemu procesu in prevzemanju večje odgovornosti, pa tudi brez zahtevnega dela z ljudmi in to v polnem delovnem času. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Ker je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje kot samostojni podjetnik in kasneje kot prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne more pridobiti pravice do premestitve in pravice do nadomestila za invalidnost.
ZPIZ792 člen 43, 44, 45, 46, 46/4. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZLPP člen 23, 23/5, 25.a.
pokojninska osnova - vštevnost neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožniku se del neizplačane plače, ki je bila namenjena za interno razdelitev in za notranji odkup, všteva v pokojninsko osnovo, saj so bili od tega dela plače tudi obračunani in plačani prispevki za socialno varnost.
ZDR člen 31, 32, 82, 82, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 143, 144, 145, 145/1, 145/1-6. KZ člen 169. KZ-1 člen 158.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - nadurno delo - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - razžalitev
Tožnik je imel kot invalid III. kategorije invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Kljub temu mu je tožena stranka nalagala delo izven tako določenega delovnega časa (kot nadurno delo), tudi na razgovor k direktorju ga je vabila izven njegovega delovnega časa. Tožnikov neodziv na zagovor glede na to, da je podaljševanje delovnega časa zanj predstavljalo obremenitev, ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti, ki bi pomenila utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-6, 47, 47/2, 52, 52, 54. ZSDP člen 48.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Zaradi izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se ne sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ampak se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, v kateri je določno opredeljeno obdobje, v katerem bo delavec delal krajši delovni čas. Ker tožena stranka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drugih razlogov, razen izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, ni navedla, se ta pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
odpravnina - osnova za odmero - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo prejemal plačo po dejanski delovni obveznosti štiri ure dnevno, to plačo je treba upoštevati pri odmeri odpravnine.
sposobnost biti stranka – samostojni podjetnik posameznik – prenehanje opravljanja dejavnosti
Četudi je tožena stranka kot samostojna podjetnica prenehala opravljati svojo dejavnost pred vložitvijo tožbe, se tožba ne zavrže, ker prenehanje opravljanja dejavnosti dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od vsega začetka le fizična oseba, ki kljub prenehanju opravljanja dejavnosti še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti. Kot fizična oseba ima tudi polno pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v pravdnem postopku.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazložen odgovor
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ji je bil pravilno vročena, ni izrecno navedla, zakaj nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je kljub temu razvidno, v katerem delu tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, poleg tega so predlagani dokazi za ugotavljanje dejstev.
Za odmero invalidske pokojnine je bistveno, da je tožnik po uradnem potrdilu davčnega organa plačal prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. 1. 2000. Uradno potrdilo predstavlja javno listino, dejstva, navedena v tej listini, pa se štejejo za resnična. Tožnik tudi ni predložil nobenega nasprotnega dokaza oziroma drugačnega podatka, ampak je podatke izpodbijal zgolj pavšalno. Zgolj na podlagi pavšalnih navedb pa ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – procesna legitimacija – zavrženje predloga
Predlagatelj, ki ni niti tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, niti tisti, zoper katerega je stavka organizirana, ne more biti stranka postopka o zakonitosti stavke, tako da ni podana njegova procesna legitimacija v konkretnem delovnem sporu. Ker je vprašanje procesne legitimacije procesno vprašanje, se predlog zavrže in ne zavrne.
ZPP člen 243. OZ člen 154, 154/1, 154/3, 171. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 49, 49/1, 52, 129, 129/1. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 102, 102/2.
dokazovanje – strokovna vprašanja - postavitev izvedencev – pravna pravila – iura novit curia
Izvedeniško mnenje je dokaz, ki se nanaša na ugotovitev ali razjasnitev posameznih dejstev, medtem ko je uporaba pravnih pravil v pristojnosti sodišča. To zato ni vezano na celotne ugotovitve izvedeniškega mnenja, tudi v delu, ko se ta opredeljuje do soprispevka posameznih udeležencev prometne nezgode k nastanku škode, temveč zgolj na njegove dejanske ugotovitve o načinu in poteku prometne nezgode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058922
OZ člen 173, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212.
trditveno in dokazno breme – identično dejansko stanje - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine – valorizacija – pravdni stroški – vrednotenje po temelju in višini
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sojenje po cenah na dan izdaje sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti, mora sodišče plačane zneske valorizirati tudi brez zahteve stranke.
ZIZ člen 78. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 99, 99/2-3, 114, 114/1, 114/2.
krajevna pristojnost – narava spora – izključna stvarna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine – izvršilni postopek
Na odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – darilo – upoštevanje posebnega premoženja kot višji delež na skupnem premoženju
Celotna nepremičnina je skupno premoženje pravdnih strank, ker je ta nepremičnina nedeljiva celota in je ni možno delno opredeliti kot skupno premoženje in delno kot posebno premoženje toženca, pri tem pa sta ga stranki v deležu 61,54 % ustvarila s skupnim delom, preostali delež pa je prispevek toženca iz njegovega posebnega premoženja, ki se ga upošteva v okviru njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.