ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD-1 člen 268.
stvarna pristojnost – sklep nadzornega sveta – odpoklic s funkcije
Spor v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave oziroma podredno za razveljavitev sklepa je spor, ki v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se ne nanaša na pogodbo o zaposlitvi tožnika oziroma na delovno pravne predpise. Iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Enako velja za spor v zvezi z odškodninskim zahtevkom tožnika, saj slednji ne vtožuje plače kot pravice iz delovnega razmerja, ampak zahteva povrnitev škode zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke, le obseg škode je določen v višini seštevka plač, ki bi bile izplačane do konca mandata, če ne bi bilo odpoklica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – delavski predstavnik – predsednik sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Tožnik je bil izvoljen za namestnika predsednika sveta delavcev, tako da je užival posebno varstvo pred odpovedjo in mu tožena stranka brez soglasja sveta delavcev ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Izraz „odškodnina za letni dopust“ je treba glede na 7. člen Direktive 2003/88/ES in sodno prakso SES razlagati kot nadomestilo in ne kot odškodnino v smislu določb OZ, za priznavanje katere morajo biti izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornost. Po vsebini pripada nadomestilo vsakemu delavcu, ki ne more izrabiti letnega dopusta pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, tudi tistemu, ki tega ne more na primer zaradi bolniškega ali starševskega dopusta niti v referenčnem obdobju niti v obdobju za prenos.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - status zavarovanca - izbirna pravica
Tožnik zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ni ostal brez zaposlitve, ampak je z delom nadaljeval v tuji vojski (JLA) in na dan 1. 1. 1994 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer se mu je upoštevala pokojninska doba, dopolnjena pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev. Iz tega razloga ob upoštevanju iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravice do pokojnine še pri tožencu, čeprav se je v letu 2005 vključil v obvezno zavarovanje in je bil ob vložitvi zahteve tudi zavarovanec toženca.
Za odmero invalidske pokojnine je bistveno, da je tožnik po uradnem potrdilu davčnega organa plačal prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. 1. 2000. Uradno potrdilo predstavlja javno listino, dejstva, navedena v tej listini, pa se štejejo za resnična. Tožnik tudi ni predložil nobenega nasprotnega dokaza oziroma drugačnega podatka, ampak je podatke izpodbijal zgolj pavšalno. Zgolj na podlagi pavšalnih navedb pa ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-6, 47, 47/2, 52, 52, 54. ZSDP člen 48.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Zaradi izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se ne sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ampak se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, v kateri je določno opredeljeno obdobje, v katerem bo delavec delal krajši delovni čas. Ker tožena stranka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drugih razlogov, razen izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, ni navedla, se ta pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sodišče nima pristojnosti posegati v odločitev, kateri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je najbolj ustrezen za generalnega direktorja tožene stranke. Ima pa z ZZ podeljeno pristojnost in zaradi vloženega zahtevka obveznost preveriti, ali izbrani kandidat izpolnjuje predpisane pogoje. Prijavitelj, ki razpisnih pogojev ne izpolnjuje, namreč ne more kandidirati za to delovno mesto in bi moral biti iz postopka izbire izločen že pred samim glasovanjem o kandidatih.
odpravnina - osnova za odmero - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu. Tožnik je v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo prejemal plačo po dejanski delovni obveznosti štiri ure dnevno, to plačo je treba upoštevati pri odmeri odpravnine.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazložen odgovor
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ji je bil pravilno vročena, ni izrecno navedla, zakaj nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je kljub temu razvidno, v katerem delu tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, poleg tega so predlagani dokazi za ugotavljanje dejstev.
Ker tožena stranka ni predložila listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnici v spornem obdobju plačo izplačala, ampak je le zatrjevala, da je tožnici na njeno prošnjo plačo izplačala na roko, pri čemer priči, ki ju je predlagala, tega nista potrdili, je tožbeni zahtevek za plačilo plače utemeljen.
invalid III. kategorije - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Zaradi psihiatričnih težav tožnik ni več zmožen za delo „voznik tovornega vozila“ s polnim delovnim časom, zmožen pa je opravljati drugo delo v delokrogu svojega poklica brez potrebe po samostojnem odločanju, brez samostojnega prilagajanja nepredvidljivemu delovnemu procesu in prevzemanju večje odgovornosti, pa tudi brez zahtevnega dela z ljudmi in to v polnem delovnem času. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Ker je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje kot samostojni podjetnik in kasneje kot prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne more pridobiti pravice do premestitve in pravice do nadomestila za invalidnost.
ZDR člen 31, 32, 82, 82, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 143, 144, 145, 145/1, 145/1-6. KZ člen 169. KZ-1 člen 158.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - nadurno delo - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - razžalitev
Tožnik je imel kot invalid III. kategorije invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Kljub temu mu je tožena stranka nalagala delo izven tako določenega delovnega časa (kot nadurno delo), tudi na razgovor k direktorju ga je vabila izven njegovega delovnega časa. Tožnikov neodziv na zagovor glede na to, da je podaljševanje delovnega časa zanj predstavljalo obremenitev, ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti, ki bi pomenila utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – procesna legitimacija – zavrženje predloga
Predlagatelj, ki ni niti tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, niti tisti, zoper katerega je stavka organizirana, ne more biti stranka postopka o zakonitosti stavke, tako da ni podana njegova procesna legitimacija v konkretnem delovnem sporu. Ker je vprašanje procesne legitimacije procesno vprašanje, se predlog zavrže in ne zavrne.
sposobnost biti stranka – samostojni podjetnik posameznik – prenehanje opravljanja dejavnosti
Četudi je tožena stranka kot samostojna podjetnica prenehala opravljati svojo dejavnost pred vložitvijo tožbe, se tožba ne zavrže, ker prenehanje opravljanja dejavnosti dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je že od vsega začetka le fizična oseba, ki kljub prenehanju opravljanja dejavnosti še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja dejavnosti. Kot fizična oseba ima tudi polno pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v pravdnem postopku.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058922
OZ člen 173, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212.
trditveno in dokazno breme – identično dejansko stanje - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine – valorizacija – pravdni stroški – vrednotenje po temelju in višini
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sojenje po cenah na dan izdaje sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti, mora sodišče plačane zneske valorizirati tudi brez zahteve stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059109
OZ člen 86. ZPP člen 254/2.
izjava volje poslovno nesposobne osebe – neveljavnost pogodbe – sprememba tožbe – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Poprava tožbenega zahtevka, ki se namesto na ugotovitev ničnosti pogodbe glasi na ugotovitev o neobstoju pogodbe in pravnem neučinkovanju, ne predstavlja spremembe tožbe.
Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.