133. člen OZ vsebuje za konkretizacijo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Namenjen je skrbi za varstvo naravnega okolja in preprečitvi takih posegov vanj, ki povzročajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (1. odst. 14. člena ZVO-1). Gre torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in s tem škodijo življenju in zdravju ljudi, kamor pa predvajanje neke oddaje ne sodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058903
OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/3, 185/7. ZOR člen 165, 165/3. ZTLR člen 25.
sprememba tožbe – dokazovanje – neprerekane trditve – nekonsistentnost trditev – odškodninska odgovornost – škoda, ki presega normalne meje
Če stranka poda o določenem dejstvu različne navedbe, sodišču ne ostane nič drugega, kot da z dokazi ugotavlja, katere navedbe so pravilne, četudi jih druga pravdna stranka ni prerekala.
Pri dokazovanju posameznih dejstev pa sodišče ni vezano na dokazno pravilo, da bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom, ampak se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli v ZPP dovoljenim dokazom, stvar dokazne ocene pa je, kdaj se šteje neko dejstvo za dokazano.
Tožeča stranka s tem, ko je soglašala z rekonstrukcijo ceste in je od te rekonstrukcije tudi sama imela korist, ni pristala na škodo, ki je vtoževana v tej pravdi. Tožena stranka bi namreč morala ob rekonstrukciji, skupaj z izvajalci del, poskrbeti, da bi se rekonstrukcija izvajala tako, da bi pri tem nastajala le škoda v normalnih mejah. V kolikor pa ta škoda presega normalne meje, je materialna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost oškodovancem v 3. odstavku 165. člena ZOR.
ZIZ člen 15, 72, 72/2, 72/2-1, 270, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 337.
zavarovanje – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – onemogočanje uveljavitve terjatve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058922
OZ člen 173, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212.
trditveno in dokazno breme – identično dejansko stanje - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine – valorizacija – pravdni stroški – vrednotenje po temelju in višini
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sojenje po cenah na dan izdaje sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti, mora sodišče plačane zneske valorizirati tudi brez zahteve stranke.
ZIZ člen 78. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 99, 99/2-3, 114, 114/1, 114/2.
krajevna pristojnost – narava spora – izključna stvarna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine – izvršilni postopek
Na odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi presojalo pravilnost sklepa sodišča, na podlagi katerega predlagatelj polaga depozit. Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni v 1. odstavku 168. člena ZNP, po katerem sprejme sodišče denar v sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Po določilu 302. člena OZ sme namreč dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi.
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 481, 481/1. ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZGD-1 člen 6/3. ZFPPIPP člen 7/7.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje – obrazložitev sodbe – gospodarski spor – odvetnik kot tožnik
Sodba sodišča prve stopnje ni obrazložena. Sklicuje se le na razloge druge sodbe, zato je ni mogoče preizkusiti. Vsaka sodba mora imeti vse sestavine, ki jih zakon zahteva. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
V konkretni zadevi ne gre za gospodarski spor. Tožnik je odvetnik in terjatev tudi vtožuje kot odvetnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058920
ZOR člen 154, 154/2, 173, 173/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-15.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza - trditveno in dokazno breme – domneva vzročnosti
Bistvo objektivne odgovornosti je v tem, da je povzročitelj škode odgovoren zanjo brez svoje krivde zgolj zaradi okoliščin na njegovi strani (bodisi zato, ker je imetnik nevarne stvari, bodisi zato, ker se ukvarja z nevarno dejavnostjo). V takem primeru se domneva, da je škoda posledica te nevarne stvari oziroma nevarnega obratovanja, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Vzročna zveza kot ena od splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti se torej domneva. Za tožnika je dovolj, da dokaže predpostavko vzročnosti. Zadošča, da mu uspe dokazati domnevno podlago. Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, pa mu ni treba dokazovati.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/4, 46, 167, 196. ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 90, 90/1, 90/1-1, 120, 120/2, 124, 125, 125/2, 148, 148/2, 148/2-2, 148/2-3, 148/2- 4, 148/2-5, 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba izvršbe - čas oprave - verodostojna listina - izvršilni naslov
Iz določb ZZK-1 ne izhaja, da se zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi lahko opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, navedeno ne izhaja niti iz določb ZIZ, ravno nasprotno je v 46. členu ZIZ določeno, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izjema od navedenega pravila je v četrtem odstavku 45. člena ZIZ predvidena le, kadar gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, medtem ko v primeru sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v predmetni zadevi, izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058910
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 159, 159/1.
dokazovanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika – neizvedba dokaza z zaslišanjem pravdne stranke – pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – odgovornost – razsodnost – identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na sklep kazenskega sodišča
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika in toženca v zvezi s trditvami o njegovi nerazsodnosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče ni vezano na sklep kazenskega sodišča, s katerim je bil tožencu določen ukrep obveznega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
Bistveni razpoznavni znak javnega dobra je splošna raba, ki vsebinsko vsakomur omogoča uporabljati stvar s statusom javnega dobra, posameznik pa je ne more priposestvovati. Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je posestno varstvo izključeno.
ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZZZDR člen 54. ZZK-1 člen 40. ZOR člen 455.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – zakonca – skupno premoženje – nedoločen delež na skupnem premoženju
Bivša zakonca sta skupno premoženje delila na ta način, da je tretji toženec svoj nedoločen delež na skupnem premoženju prenesel na pravno prednico prvih dveh tožencev. Ker sta bila edina imetnika nedoločenih deležev na skupnem premoženju in, upoštevajoč presumpcijo polovičnega prispevka pri njegovem ustvarjanju, je zavezovalni posel učinkovit, do prenosa lastninske pravice od odsvojitelja na pridobiteljico pa ni prišlo, ker pravni posel ni bil zemljiškoknjižno izveden.
pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja s pripoznavo – poravnalna ponudba
Zaključni sporazum, ki vsebuje ponudbo tožene stranke, da iz naslova sklenjene zavarovalne police in v posledici škodnega dogodka dne 19.3.2004, plača tožeči stranki 1.690.630,00 SIT, je šteti za pripoznavo dolga, ki je v smislu 364. člena OZ pretrgala zastaranje.