odškodninska odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zastaranje – vzročna zveza
Na pravico tožnika uveljavljati odškodninski zahtevek zaradi izbrisa iz evidence stalnih prebivalcev nista vplivala ZUSDDD, ki so bili izbrisani iz evidence stalnega prebivalstva, in tudi ne ustavna odločba U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003, saj je ustavno sodišče že z odločbo U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999 ugotovilo neustavnost zakonske določbe, ki je bila podlaga za izbris državljanov nekdanje SFRJ iz evidence stalnih prebivalcev, kar posledično pomeni, da je tožnik najkasneje z objavo navedene ustavne odločbe pridobil pravico do plačila odškodnine zaradi nezakonitega izbrisa.
delitev solastnine – civilna delitev – stvar v celoti pripade enemu solastniku – kriteriji za delitev solastnine – način delitve – krajevna pristojnost sodišča
V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP je za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ležijo nepremičnine.
V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje pri tem njihove predloge oziroma voljo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Če prvostopno sodišče meni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, pa ne izkoristi možnosti po 2. in 3. odstavku 254. člena ZPP, s tem stori relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059178
ZPP člen 181, 182, 182/3. OZ člen 52. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – pogodba o ugotovitvi obsega skupnega premoženja – obličnost pogodbe med razvezanima zakoncema – odsvojitev skupnega premoženja – ugotovitveni zahtevek – pravni interes - podredni zahtevek – ugoditev primarnemu zahtevku
Glede na delno ugoditev primarnemu zahtevku (ki se glasi na ugotovitev, da sta pravdni stranki v zakonski skupnosti pridobila nepremičnino, ter o njunem deležu na skupnem premoženju) sodišče o podrednem zahtevku (na plačilo) ne bi smelo odločati. Kadar skupnega premoženja ni več, ker je bila nepremičnina že odsvojena, stranki za takšno ugotovitveno tožbo nimata pravnega interesa.
Ob sklepanju dogovora o tožničinem vlaganju v toženčevo hišo ter obsegu in povrnitvi le – teh, pogodbeni stranki nista bila več zakonca, zato notarska oblika ni potrebna. Ker ne gre za prenos nepremičnin, ni potrebna niti pisna oblika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059109
OZ člen 86. ZPP člen 254/2.
izjava volje poslovno nesposobne osebe – neveljavnost pogodbe – sprememba tožbe – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Poprava tožbenega zahtevka, ki se namesto na ugotovitev ničnosti pogodbe glasi na ugotovitev o neobstoju pogodbe in pravnem neučinkovanju, ne predstavlja spremembe tožbe.
Stroške predpravdnega zastopanja je dolžan plačati oškodovanec sam, v okviru mandatnega razmerja med njim in njegovim pooblaščencem. Kolikor tožnik te stroške sedaj uveljavlja kot (dodatno) škodo, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, pa takšen tožbeni zahtevek ni utemeljen, glede na to, da je bilo nesporno ugotovljeno, da mu je bila celotna s pogodbo dogovorjena zavarovalna vsota že izplačana. Če vtoževani znesek vtožuje kot predpravdne stroške, pa je o takšnih stroških možno odločiti samo, kadar je vložen zahtevek glede glavne stvari, saj se pravdni ali predpravni stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.
ZPP člen 319, 319/1. ZD člen 172, 172/1, 172/2, 175, 214, 214/3. ZIZ člen 42, 42/3.
dedni dogovor – sklep o dedovanju – odpoved pravici do pritožbe - pravnomočnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Ker so dediči sklenili dedni dogovor, je sodišče prve stopnje takoj po opravljeni zapuščinski obravnavi izdalo sklep o dedovanju s klavzulo pravnomočnosti. Dediči se na obravnavi pravici do pritožbe niso odpovedali, zato je bila pravnomočnost izdanega sklepa potrjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 3. odstavka 42. člena ZIZ to potrdilo razveljavilo.
načelo največje otrokove koristi – procesna strogost – dodelitev otrok – določitev stikov – določitev preživnine
Pravilo 408. člena ZPP v družinskih sporih izrazito mehča procesno strogost pravdnega postopka. Vendar pa je treba upoštevati, da jo mehča z vidika načela največje otrokove koristi.
Tožnik je bil z 31. 8. 1991 razrešen aktivne vojaške službe v JLA, zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev pa mu je priznal pravico do predčasne starostne pokojnine. Tožnik torej ne izpolnjuje pogoja, določenega v ZPIZVZ-A za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj, saj so upravičenci po navedeni določbi državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe, na ta dan je bil že uživalec pokojnine. Pri tem ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno starostno pokojnino nato pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev nekdanje SFRJ tudi dejansko užival.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1, 542/2.
objektivna odškodninska odgovornost države - neupravičen pripor – duševna bolezen – deljena vzročnost
K tožnikovi škodi sta prispevali v enaki meri tožnikova dispozicija za duševno bolezen in stres, ki ga je povzročil pripor. Odškodnine 250,00 EUR dnevno.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se je tožnik kot lastnik služeče nepremičnine (s postavitvijo navedene ograje) uprl izvrševanju stvarne služnosti tožencev, vendar ni izpolnjen drug pogoj, torej, da lastnik gospodujoče stvari svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje. Izvršitev služnosti je lahko dejanska ali pravna in v primeru, ko lastnik gospodujočega zemljišča vloži zahtevo za pravno varstvo, ima takšna (pravna) izvršitev služnosti naravo pretrganja zastaranja. Glede na to, da je toženec zoper tožnika v tej pravdi vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice in prepoved vsakršnih poseganj v služnostno pravico, je potrebno šteti, da je pravno izvrševal služnost, torej v času trajanja navedenega pravdnega postopka o stanju neizvrševanja, ne moremo govoriti.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.
Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti razloge, zaradi katerih je zavrnilo dokazni predlog toženca, vendar bi moral toženec na navedeno kršitev, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga opozoriti sodišče prve stopnje najkasneje pred koncem zadnje glavne obravnave, česar pa tožnik ni storil.
oddaja priporočene pošiljke – pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Ker je bencinski servis Petrola kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo (med drugim tudi) priporočene pošiljke, in zanj veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto, to pomeni, da je dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu šteti kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje
Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973.
Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - dnevnice
Dnevnice, ki jih je prejemal tožnik kot voznik, ne predstavljajo nadomestila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa, ampak pomenijo povračilo stroškov in se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.