OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
odškodninska odgovornost naročnika – odgovornost za sodelavce - kamenje na vozišču
Pritožnica neutemeljena prereka pasivno legitimacijo v predmetnem sporu s trditvijo, da je bilo za urejanje in vzdrževanje ceste tožene stranke pogodbeno zadolženo C. p. L. d.d., ki je opustilo dolžno ravnanje in je zato podana njegova krivdna odgovornost. Tožena stranka namreč odgovarja za osebe, ki so po njenem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sama opravila.
Stroške predpravdnega zastopanja je dolžan plačati oškodovanec sam, v okviru mandatnega razmerja med njim in njegovim pooblaščencem. Kolikor tožnik te stroške sedaj uveljavlja kot (dodatno) škodo, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, pa takšen tožbeni zahtevek ni utemeljen, glede na to, da je bilo nesporno ugotovljeno, da mu je bila celotna s pogodbo dogovorjena zavarovalna vsota že izplačana. Če vtoževani znesek vtožuje kot predpravdne stroške, pa je o takšnih stroških možno odločiti samo, kadar je vložen zahtevek glede glavne stvari, saj se pravdni ali predpravni stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058916
ZOR člen 436, 438, 438/1, 557. OZ člen 417, 419, 419/1.
posojilna pogodba – vračilo dolga – cesija – neprerekana dejstva
Kljub dejstvu, da se tožnica v tožbenih navedbah ne sklicuje na prenos terjatev s strani sina in moža nanjo, je celoten zahtevek utemeljen, saj toženka višini terjatve ni ugovarjala, iz izpovedi strank izhaja, da se vtoževana terjatev nanaša na posojilne terjatve cele družine, na podlagi toženkinega potrdila o prejemu gotovine pa je mogoče sklepati, da je bila obveščena o prenosu terjatev na tožnico.
začasna odredba – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – poseg v solastninsko pravico
Sodišče prve stopnje je v zvezi z vznemirjanjem lastninske pravice pravilno zaključilo, da neutemeljeno poseganje v solastno stvar samo po sebi za utemeljenost zahtevka še ni dovolj, pač pa mora tožnik zatrjevati in za potrebe izdaje začasne odredbe z verjetnostjo izkazati, da je oviran pri izvrševanju solastninske oziroma lastninske pravice, saj je predmet varstva pred vznemirjanjem lahko le tako ravnanje, ki predstavlja omejitev ali oviro pri izvrševanju lastninske oziroma solastninske pravice.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
Tožeča stranka je zatrjevala ničnost in tudi neobstoj pravnega posla, za katerega je tožnik jamčil s hipoteko. Ni pa postavila takega tožbenega zahtevka, temveč zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla. Ker je sodišče vezano le na trditve pravdnih strank, materialnopravno kvalifikacijo spora pa mora izluščiti samo, in ker je dolžnost sodišča, da skrbi, da stranke podajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo (285. člen ZPP), bi moralo tožečo stranko pozvati, da ustrezno dopolni tožbeni zahtevek. V primeru zatrjevane ničnosti oziroma neobstoja sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, je namreč potrebno postaviti ustrezen vmesni ugotovitveni zahtevek.
133. člen OZ vsebuje za konkretizacijo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Namenjen je skrbi za varstvo naravnega okolja in preprečitvi takih posegov vanj, ki povzročajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (1. odst. 14. člena ZVO-1). Gre torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in s tem škodijo življenju in zdravju ljudi, kamor pa predvajanje neke oddaje ne sodi.
Toženka je tista, ki je bila dolžna skleniti pogodbo takoj oziroma glede na specifiko zadeve takoj, ko je to bilo mogoče. V določbi 162. člena OZ oziroma 183. člena ZOR je vsebovana njena dolžnost spremljati obstoj pogojev oziroma ovir za izpolnitev kontrahirne dolžnosti.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca – bistveno spremenjene razmere - rojstvo dveh otrok – povečane potrebe otroka
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih zmožnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne.
Ker se je zemljiškoknjižni postopek pričel pred izdajo odločbe Upravnega sodišča, se ta glede na določbo 147. člena ZZK-1 v tej zemljiškoknjižni zadevi ne more upoštevati.
odškodninska odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zastaranje – vzročna zveza
Na pravico tožnika uveljavljati odškodninski zahtevek zaradi izbrisa iz evidence stalnih prebivalcev nista vplivala ZUSDDD, ki so bili izbrisani iz evidence stalnega prebivalstva, in tudi ne ustavna odločba U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003, saj je ustavno sodišče že z odločbo U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999 ugotovilo neustavnost zakonske določbe, ki je bila podlaga za izbris državljanov nekdanje SFRJ iz evidence stalnih prebivalcev, kar posledično pomeni, da je tožnik najkasneje z objavo navedene ustavne odločbe pridobil pravico do plačila odškodnine zaradi nezakonitega izbrisa.
delitev solastnine – civilna delitev – stvar v celoti pripade enemu solastniku – kriteriji za delitev solastnine – način delitve – krajevna pristojnost sodišča
V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP je za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ležijo nepremičnine.
V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje pri tem njihove predloge oziroma voljo.
ZZSV člen 4.a. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - dodatek k pokojnini - pokojnina iz držav bivše SFRJ
Ker je bilo o zadevi pravnomočno odločeno in je tožnik pridobil pravico do dodatka k starostni pokojnini, je tožena stranka ponovno zahtevo za odmero dodatka (tožnik je uveljavljal novo odmero zaradi domnevno zmotnega izračuna tožene stranke) utemeljeno zavrgla.
enoletni zastaralni rok - zastaranje terjatev upravnika - zastaranje terjatev iz naslova stroškov obratovanja
Terjatve upravnikov, dospevajoče v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu, pri čemer začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja stroške dobavljene energije in storitev, ki jih je plačal za etažne lastnike. OZ prekinja prakso, oblikovano na osnovi ZOR, ki specialnega določila o zastaranju terjatev upravnikov ni vseboval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058897
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 214, 214/2.
zloraba osebnih podatkov – posredovanje osebnih podatkov tretji osebi - protipravnost
Golo dejstvo, da posameznik tretji osebi posreduje svoje osebne podatke, ni protipravno. Za nedopustno škodljivo dejstvo gre šele tedaj, če posameznik to stori z namenom zlorabe podatkov, ki omogočajo pridobitev premoženjske koristi.
ZIZ člen 78. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 99, 99/2-3, 114, 114/1, 114/2.
krajevna pristojnost – narava spora – izključna stvarna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine – izvršilni postopek
Na odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku ne vpliva narava spora (v konkretnem primeru gre za izvršilni in ne pravdni postopek), na kar se neutemeljeno sklicuje upnik, ko pravi, da gre za spor o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, zato naj bi bilo izključno stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059178
ZPP člen 181, 182, 182/3. OZ člen 52. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino – pogodba o ugotovitvi obsega skupnega premoženja – obličnost pogodbe med razvezanima zakoncema – odsvojitev skupnega premoženja – ugotovitveni zahtevek – pravni interes - podredni zahtevek – ugoditev primarnemu zahtevku
Glede na delno ugoditev primarnemu zahtevku (ki se glasi na ugotovitev, da sta pravdni stranki v zakonski skupnosti pridobila nepremičnino, ter o njunem deležu na skupnem premoženju) sodišče o podrednem zahtevku (na plačilo) ne bi smelo odločati. Kadar skupnega premoženja ni več, ker je bila nepremičnina že odsvojena, stranki za takšno ugotovitveno tožbo nimata pravnega interesa.
Ob sklepanju dogovora o tožničinem vlaganju v toženčevo hišo ter obsegu in povrnitvi le – teh, pogodbeni stranki nista bila več zakonca, zato notarska oblika ni potrebna. Ker ne gre za prenos nepremičnin, ni potrebna niti pisna oblika.