Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR, je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od partnerjev.
ZZSV člen 4.a. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - dodatek k pokojnini - pokojnina iz držav bivše SFRJ
Ker je bilo o zadevi pravnomočno odločeno in je tožnik pridobil pravico do dodatka k starostni pokojnini, je tožena stranka ponovno zahtevo za odmero dodatka (tožnik je uveljavljal novo odmero zaradi domnevno zmotnega izračuna tožene stranke) utemeljeno zavrgla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055650
OZ člen 994. ZPP člen 155, 155/1.
družbena pogodba – koristi družbenika – nastopanje pri javnem razpisu - razveljavitev naroka – povračilo stroškov
Tožbeni zahtevek, ki temelji na plačilu iz posla, pridobljenega na podlagi danih referenc tožeče stranke, bi bil sklepčen le, če bi tožeča stranka zatrjevala, da je v tem poslu tožena stranka pridobila določeno korist. Za njuno skladno nastopanje pri javnem razpisu (v konzorciju) je treba uporabiti določbe OZ o družbeni pogodbi. Po določbi 994. člena OZ je vsak družbenik upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, vendar je dolžan nositi tudi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. Zato je za odločitev o denarnem zahtevku partnerja zoper nosilca ponudbe, ki temelji na prispevku partnerja, odločilno, ali je s skupnim delovanjem dosežena korist ali izguba.
Na naroku za obravnavo dne 24. 11. 2008 sta imeli obe stranki možnost ugovarjati izvedbi naroka, ki ga je vodila strokovna sodelavka brez navzočnosti sodnika in se tako izogniti nastalim stroškom.
O tožbenem zahtevku je odločalo sodišče okrožne pristojnosti, ki je za zahtevek stvarno pristojno, pri čemer je nepomembno, ali gre za gospodarski ali za pravdni oddelek oziroma, kot v danem primeru zatrjuje pritožba, za gospodarski spor.
Če prvostopno sodišče meni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, pa ne izkoristi možnosti po 2. in 3. odstavku 254. člena ZPP, s tem stori relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Toženka je tista, ki je bila dolžna skleniti pogodbo takoj oziroma glede na specifiko zadeve takoj, ko je to bilo mogoče. V določbi 162. člena OZ oziroma 183. člena ZOR je vsebovana njena dolžnost spremljati obstoj pogojev oziroma ovir za izpolnitev kontrahirne dolžnosti.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZPP-D člen 8/2, 130/4.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – vloga v nezadostnem številu izvodov
Med nerazumljive ali nepopolne vloge, za katere velja sankcija zavrženja, po dikciji 1. odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu, zanje velja specialno določilo 6. odstavka 108. člena ZPP, da sodišče stranko pozove k vložitvi ustreznega števila vlog.
ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/1, 248/1-1. ZPPLPS člen 6. ZZK člen 17, 17/1.
vpis lastninske pravice - načelo pravnega prednika – izjeme od načela pravnega prednika – posamezni del stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica. Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca – bistveno spremenjene razmere - rojstvo dveh otrok – povečane potrebe otroka
Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih zmožnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne.
Vabilo na narok, razpisan za 23. 10. 2008, je tožena stranka prejela 12. 09. 2008, po tem datumu pa je šele pooblastila za zastopanje odvetnico. Njena dolžnost je bila, da odvetnico obvesti o prejetih sodnih pisanjih, tako o tožbi oziroma predlogu za izvršbo kot tudi o prejemu vabila na narok. Zmotno je stališče, da bi moralo sodišče v takem primeru stranki vročati vabilo še enkrat po odvetnici. Sodnih pisanj, ki so bila pravilno vročena pravdni stranki v času, ko se je zastopala sama, ni potrebno naknadno še enkrat vročati pooblaščencu, od prejema pooblastila dalje pa se je sodišče pri vročanju sodnih pisanj stranki dolžno ravnati po določbi 1. odstavka 137. člena ZPP.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – izvrševanje služnosti – vzdrževanje poti
Nekoristnost služnosti mora biti objektivna in popolna, zato je stvarna služnost lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav bi to pridobilo možnost drugačne povezave. Tak primer zagotovo predstavlja obravnavana zadeva, saj občinska pot, ki sploh ni urejena, vsekakor ne odvzema koristnosti obstoječe služnosti.
Po določbi 219. člena SPZ ima služnostni upravičenec pravico vzdrževati pot, pri čemer je v predmetni zadevi potrebno upoštevati, da v kolikor ne bi prišlo do večjega posega, tožnica služnosti sploh ne bi mogla uporabljati v obsegu, kot ji gre po podatkih iz zemljiške knjige. Če bi sodišče tožbenemu zahtevku toženke na opustitev posegov v njeno lastninsko pravico ugodilo, potem bi tožnici odvzelo vknjiženo služnostno pravico.
Tožeča stranka je zatrjevala ničnost in tudi neobstoj pravnega posla, za katerega je tožnik jamčil s hipoteko. Ni pa postavila takega tožbenega zahtevka, temveč zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla. Ker je sodišče vezano le na trditve pravdnih strank, materialnopravno kvalifikacijo spora pa mora izluščiti samo, in ker je dolžnost sodišča, da skrbi, da stranke podajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo (285. člen ZPP), bi moralo tožečo stranko pozvati, da ustrezno dopolni tožbeni zahtevek. V primeru zatrjevane ničnosti oziroma neobstoja sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, je namreč potrebno postaviti ustrezen vmesni ugotovitveni zahtevek.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do plačila za delo in pravice do letnega dopusta
Kršitev pravice do plačila za opravljeno delo je podana tako v primeru, ko je ta pravica že v fazi sklepanja pogodbe zanikana oziroma omejena, kot tudi če je sicer v pogodbi izplačevanje plače dogovorjeno v skladu s predpisi, pa ta dogovor ni realiziran.
Dolžnost delodajalca je dejansko izplačilo plače, zato je kaznivo dejanje po 205. členu KZ storjeno tudi v primeru, ko delodajalec, ki je sicer objektivno zmožen izplačati plače zaposlenim, tega vedoma ne stori. Za to kaznivo dejanje se namreč zahteva direkten naklep, saj dikcija "vedoma ne ravna po predpisih" predpostavlja možnost ravnanja v skladu s predpisi in pa zavest o protipravnosti ravnanja. Šele če te možnosti zaradi slabega finančnega položaja ali drugih objektivnih okoliščin ni, ne gre za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za neizpolnitev delovnopravnih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059126
ZTLR člen 20. ZPP člen 181, 319/2. ZZK-1 člen 243.
originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ugotovitvena tožba - izbrisna tožba – res iudicata – pridobitev lastninske pravice z odločbo organa – zamudna sodba
Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.
vpis lastninske pravice – načelo pravnega prednika – vpis na posameznem delu stavbe
Vpis lastninske pravice je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica.
Ne glede na to pa sodišče v skladu z določbo 6. člena ZPPLPS dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ. V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ, se šteje, da je zemljiškoknjižni lastnik prodajalec iz te pogodbe.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.
Pri vtoževani terjatvi gre za izterjavo obratovalnih stroškov in na stroške upravljanja v ožjem smislu. Zaračunavanje najemnine pa ne spada v nobeno od zgoraj navedenih kategorij, kar ima za posledico pomanjkanje aktivne legitimacije upravnika - tožeče stranke za izterjavo najemnine oziroma uporabnine od uporabnika funkcionalnega zemljišča.
odškodninska odgovornost naročnika – odgovornost za sodelavce - kamenje na vozišču
Pritožnica neutemeljena prereka pasivno legitimacijo v predmetnem sporu s trditvijo, da je bilo za urejanje in vzdrževanje ceste tožene stranke pogodbeno zadolženo C. p. L. d.d., ki je opustilo dolžno ravnanje in je zato podana njegova krivdna odgovornost. Tožena stranka namreč odgovarja za osebe, ki so po njenem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sama opravila.
ZPP člen 319, 319/1. ZD člen 172, 172/1, 172/2, 175, 214, 214/3. ZIZ člen 42, 42/3.
dedni dogovor – sklep o dedovanju – odpoved pravici do pritožbe - pravnomočnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Ker so dediči sklenili dedni dogovor, je sodišče prve stopnje takoj po opravljeni zapuščinski obravnavi izdalo sklep o dedovanju s klavzulo pravnomočnosti. Dediči se na obravnavi pravici do pritožbe niso odpovedali, zato je bila pravnomočnost izdanega sklepa potrjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 3. odstavka 42. člena ZIZ to potrdilo razveljavilo.