denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Če bi toženec v upravnem postopku izdal pravilno in zakonito odločbo, bi tožnici že na podlagi takšne odločbe izplačal denarno socialno pomoč v višini, v kakršni ji je bila priznana kasneje s sodno odločbo. Toženec je tako z izplačilom denarne socialne pomoči v zamudi od naslednjega dne od dneva, ko bi prvostopna odločba postala izvršljiva, tožnica pa je za ta čas upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Odločitev, da mora toženec tožnici dosojene stroške postopka plačati na račun sodišča, je pravilna, saj je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066506
ZP-1 člen 12, 12/1, 156, 156-3. ZVCP-1 člen 130, 130/5. KZ člen 325, 325/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola – kršitev materialnih določb zakona – postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem.
Kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega s sodbo sodišča prve stopnje, so enaki kot v izreku pravnomočne sodbe istega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasno, strokovno ali kvalitetno opravljanje dela – pričakovani delovni rezultati
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je lahko zakonita le, če se ob objektivno ugotovljenem dejstvu nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov hkrati ugotovi, da delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno ali kvalitetno. V konkretnem primeru pa tožena stranka ni dokazala, da tožnica v opazovalnem obdobju dela ne bi opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, niti ni bilo ugotovljeno, da bi zaradi tožničinega dela v proizvodnji nastajali kakršni koli zastoji. Razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi torej ni bil podan, poleg tega je treba upoštevati še, da je bil pričakovani delovni rezultat, ki ga tožnica ni dosegla, v skupini, v kateri je delo opravljala, nerealen, saj sta več kot dve tretjini zaposlenih nista dosegali pričakovanih delovnih rezultatov.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056883
ZPP člen 214, 243, 244, 244/1, 247, 254, 254/2, 254/3. ZVO-1 člen 149. ZLS člen 21, 21-13. OZ člen 133, 133/3.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – vzdrževanje komunalnega omrežja – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Če sodišče meni, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, mora te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni mogoče odpraviti, mora postaviti novega, ne sme pa samo prevzeti njegovega dela in odgovarjati na vprašanja, ki so bila zastavljena izvedencu.
Sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/3. : OZ člen 179, 179/1.
ugovor pobotanja – procesno pobotanje – ugovor pobotanja v pritožbi – pobotanje v pritožbi – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – poseg v čast in dobro ime
Če bi toženka hotela s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati dosojeno odškodnino, bi morala v pravdi določno podati pobotni ugovor in ustrezne trditve: da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju. Ker tega ni storila, prvo sodišče ni imelo nobene osnove za odločanje o obstoju njene terjatve in o zmanjšanju odškodnine.
Oškodovanec lahko v primeru kršitev osebnostnih pravic pred sodiščem poleg denarnega zadoščenja zahteva tudi drugo sankcijo, vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Sodišče pa mora v pravdnem postopku odločati le v mejah postavljenih zahtevkov.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
ZOR člen 2, 5, 188, 188/1, 195, 195/2. OZ člen 2, 5, 167, 167/1, 174, 174/2.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina v obliki denarne rente – izplačilo enkratne vsote
Tožena stranka – rudnik, je v fazi zapiranja, do dokončnega zaprtja bo prišlo leta 2015. To je takšen resen razlog, da ima tožnik pravico do izplačila denarne rente v enkratni vsoti.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
prekluzija - pravilo o prekluziji – materialno procesno vodstvo
Vseskozi je bilo na dlani, da mora tožeča stranka navesti dejstva, ki utemeljujejo višino tožbenega zahtevka. Ker tega ni storila pravočasno, pravilo o materialnem pravdnem vodstvu ne more prebijati pravila o prekluziji.
odškodninska odgovornost države - carinski postopek – odvzem vozila v carinskem postopku – ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo – carinski prekršek
Glede na to, da je bilo v konkretni zadevi vozilo odvzeto, še preden je bilo ugotovljeno, da je storilec storil očitani mu prekršek, kaže na to, da odvzem vozila ni pomenil varnostnega ukrepa odvzema predmetov v smislu 1. odstavka 383. člena CZ, temveč je lahko pomenil le ukrep postavitve pod carinsko nadzorstvo v skladu s 5. odstavkom 383. člena CZ.
Za postavitev blaga pod carinsko nadzorstvo mora biti podan sum, da je bil z blagom storjen carinski prekršek. Tožeča stranka ni zatrjevala, da v konkretni zadevi ni bil podan sum, da je bil s spornim avtomobilom storjen carinski prekršek. Zatrjevanje, da prekršek ni bil storjen, temu trditvenemu bremenu namreč ne zadosti.
Oseba, ki dostopa do tuje stvari zaradi izvrševanja svojih obveznosti iz naslova garancije, jamčevanja za napake ali servisiranja, ni posestnik, ampak imetnik. Dejansko oblast nad stvarjo namreč izvršuje za drugega in tudi v interesu drugega.
Uveljavljanje kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je prepozno, saj mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v konkretnem primeru na zadnji obravnavi, ko je sodišče opozorilo obe pravdni stranki, da so nekatere njune vloge prepozne.