pravni pouk – pravica do pritožbe – javnost sojenja – razglasitev odločitve – zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – splošna pravila za odmero sankcij – omilitev sankcij
Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravnega pouka, kar je v nasprotju z določbami ZP-1, vendar pa glede na to, da je obdolženec vložil pritožbo v roku, ta procesna kršitev ni vplivala na obdolženčevo pravico do pritožbe, saj jo je izkoristil.
Sodbo o prekršku je sodišče prve stopnje res izdalo brez prisotnosti obdolženca, vendar v skladu z določili ZP-1, saj se postopek o prekršku praviloma odvija kot niz narokov.
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil obdolženec pravilno vabljen na zaslišanje, vabilo mu je bilo tudi pravočasno vročeno, vendar se na vabilo ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, čeprav je bil opozorjen, da bo sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Sodišče prve stopnje je tako zakonito na podlagi 2. odstavka 69. člena ZP-1 izdalo sodbo brez obdolženčevega zaslišanja, saj je dalje tudi ugotovilo, da obdolženčevo zaslišanje za pravilno odločitev v predmetni zadevi ni potrebno, v dokaznem postopku pa je izvedlo listinske dokaze in na podlagi le-teh ugotovilo vse za odločitev o prekršku odločilne objektivne in subjektivne okoliščine.
Splošne pritožbene navedbe o kršitvah določb URS, KZ, ZPol in EKČP so neupoštevne, saj obdolženec v ničemer ne pojasni, kako naj bi zatrjevane kršitve vplivale na zakonitost sodbe.
Ustavno sodišče Republike Slovenije¸je že presodilo, da glede na naravo preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (na primer stopnja alkoholiziranosti, zimska oprema, ustrezni dokumenti itd.), nadzora nad vozniki in vozili v cestnem prometu ni mogoče vezati na noben zunanji viden znak ali pa na primer na razloge za sum (odločba št. U-I-370/98 z dne 18. 12. 2002).
Ker mora po določbi 3. odstavka 157. člena ZP-1 pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, tega pa ni izkazal (pri tem ni prezreti, da se na zaslišanje ni zglasil in svojega izostanka ni opravičil), teh pritožbenih navedb višje sodišče ni presojalo.
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za omilitev stranske sankcije osemnajst kazenskih točk po oceni višjega sodišča niso podani, saj zgolj dejstvo, da obdolženec vozniško dovoljenje potrebuje pri opravljanju svojega poklica, ni šteti kot posebno olajševalno okoliščino v smislu 6. odstavka 26. člena ZP-1, pri tem pa ni prezreti tudi izredno visoke stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti v času vožnje motornega kolesa po regionalni cesti.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja - čakanje na delo
Tožnica je imela kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do dela na delovnem mestu šivilja I s polovico polnega delovnega časa. Zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja ji je ta pravica prenehala, delodajalec pa ji je odredil čakanje na drugo ustrezno delo. V tem času ima sicer še vedno pravico do delne invalidske pokojnine, ki pa se ji ne izplačuje, saj za izplačevanje niso izpolnjeni pogoji (ker tožnica ne dela na ustreznem delovnem mestu s krajšim delovnim časom).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066506
ZP-1 člen 12, 12/1, 156, 156-3. ZVCP-1 člen 130, 130/5. KZ člen 325, 325/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola – kršitev materialnih določb zakona – postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem.
Kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega s sodbo sodišča prve stopnje, so enaki kot v izreku pravnomočne sodbe istega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.
ZP-1 člen 27, 27/2, 67, 67/1, 67/2, 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-3. ZUP člen 85, 85/1, 87.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – pojem stanovanja – stek
Pojem stanovanja se ne prekriva s pojmom uradno prijavljenega (stalnega ali začasnega) prebivališča, temveč ga je treba razumeti v dejanskem smislu, torej kot kraj, kjer naslovnik dejansko živi. Zato dejstvo, da je sodišče vabilo vročilo na naslov, kjer je po ugotovitvah policije takrat obdolženec dejansko prebival in kjer živi tudi njegova žena, ne pomeni, da je bilo vabilo nepravilno vročeno.
Za vsak prekršek, storjen v steku, se določi predpisano število kazenskih točk, nato pa v enotni sankciji izreče število kazenskih točk, ki je enako njihovemu seštevku, vendar ne sme presegati šestintrideset kazenskih točk.
ZST člen 12/2, 12/3. ZPP člen 108/2. ZUP člen 1, 4, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog – predložitev izjave o premoženjskem stanju – subsidiarna uporaba ZUP
ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa glede postopkovnih vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je ZUP.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056883
ZPP člen 214, 243, 244, 244/1, 247, 254, 254/2, 254/3. ZVO-1 člen 149. ZLS člen 21, 21-13. OZ člen 133, 133/3.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – vzdrževanje komunalnega omrežja – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Če sodišče meni, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, mora te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni mogoče odpraviti, mora postaviti novega, ne sme pa samo prevzeti njegovega dela in odgovarjati na vprašanja, ki so bila zastavljena izvedencu.
Sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam.
Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
Že zato, ker se je tožena stranka poravnalnega naroka udeležila (začet pa je bil tudi prvi narok za glavno obravnavo), prvostopenjsko sodišče za izdajo zamudne sodbe zaradi neudeležbe tožene stranke na drugem naroku za glavno obravnavo dne 4. 9. 2009 ni imelo podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP.
stroški postopka – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, 2. odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057074
ZOZP člen 17. OZ člen 180, 180/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzroči neposredni oškodovanec - pojem oškodovanca - posredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednih oškodovancev - odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - izključitev odgovornosti
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije odškodninske zahtevke neposrednih oškodovancev; krije pa tudi zahtevke posrednih oškodovancev, kadar jim takšno pravico priznava ZOZP ali kakšen drug zakon.
Ni mogoče zanikati obstoja primarne škode, iz katere izvira (sekundarna) škoda tožnice kot posredne oškodovanke. To škodo je tožnici z uporabo vozila, na katerega se nanaša sklenjeno zavarovanje, povzročil tožničin zakonec, ki je svojo avtomobilsko odgovornost zavaroval pri toženki. Potemtakem niti njegova niti toženkina odškodninska odgovornost v razmerju do tožnice nista izključeni, čeprav toženka ne odgovarja za škodo neposrednega oškodovanca. Končno škoda posrednega oškodovanca ni odvisna od obstoja škode neposrednega oškodovanca.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.