pravni pouk – pravica do pritožbe – javnost sojenja – razglasitev odločitve – zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – splošna pravila za odmero sankcij – omilitev sankcij
Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravnega pouka, kar je v nasprotju z določbami ZP-1, vendar pa glede na to, da je obdolženec vložil pritožbo v roku, ta procesna kršitev ni vplivala na obdolženčevo pravico do pritožbe, saj jo je izkoristil.
Sodbo o prekršku je sodišče prve stopnje res izdalo brez prisotnosti obdolženca, vendar v skladu z določili ZP-1, saj se postopek o prekršku praviloma odvija kot niz narokov.
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil obdolženec pravilno vabljen na zaslišanje, vabilo mu je bilo tudi pravočasno vročeno, vendar se na vabilo ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, čeprav je bil opozorjen, da bo sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Sodišče prve stopnje je tako zakonito na podlagi 2. odstavka 69. člena ZP-1 izdalo sodbo brez obdolženčevega zaslišanja, saj je dalje tudi ugotovilo, da obdolženčevo zaslišanje za pravilno odločitev v predmetni zadevi ni potrebno, v dokaznem postopku pa je izvedlo listinske dokaze in na podlagi le-teh ugotovilo vse za odločitev o prekršku odločilne objektivne in subjektivne okoliščine.
Splošne pritožbene navedbe o kršitvah določb URS, KZ, ZPol in EKČP so neupoštevne, saj obdolženec v ničemer ne pojasni, kako naj bi zatrjevane kršitve vplivale na zakonitost sodbe.
Ustavno sodišče Republike Slovenije¸je že presodilo, da glede na naravo preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (na primer stopnja alkoholiziranosti, zimska oprema, ustrezni dokumenti itd.), nadzora nad vozniki in vozili v cestnem prometu ni mogoče vezati na noben zunanji viden znak ali pa na primer na razloge za sum (odločba št. U-I-370/98 z dne 18. 12. 2002).
Ker mora po določbi 3. odstavka 157. člena ZP-1 pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, tega pa ni izkazal (pri tem ni prezreti, da se na zaslišanje ni zglasil in svojega izostanka ni opravičil), teh pritožbenih navedb višje sodišče ni presojalo.
V obravnavanem primeru zakonski pogoji za omilitev stranske sankcije osemnajst kazenskih točk po oceni višjega sodišča niso podani, saj zgolj dejstvo, da obdolženec vozniško dovoljenje potrebuje pri opravljanju svojega poklica, ni šteti kot posebno olajševalno okoliščino v smislu 6. odstavka 26. člena ZP-1, pri tem pa ni prezreti tudi izredno visoke stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti v času vožnje motornega kolesa po regionalni cesti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066506
ZP-1 člen 12, 12/1, 156, 156-3. ZVCP-1 člen 130, 130/5. KZ člen 325, 325/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola – kršitev materialnih določb zakona – postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem.
Kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega s sodbo sodišča prve stopnje, so enaki kot v izreku pravnomočne sodbe istega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.
ZP-1 člen 27, 27/2, 67, 67/1, 67/2, 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-3. ZUP člen 85, 85/1, 87.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – pojem stanovanja – stek
Pojem stanovanja se ne prekriva s pojmom uradno prijavljenega (stalnega ali začasnega) prebivališča, temveč ga je treba razumeti v dejanskem smislu, torej kot kraj, kjer naslovnik dejansko živi. Zato dejstvo, da je sodišče vabilo vročilo na naslov, kjer je po ugotovitvah policije takrat obdolženec dejansko prebival in kjer živi tudi njegova žena, ne pomeni, da je bilo vabilo nepravilno vročeno.
Za vsak prekršek, storjen v steku, se določi predpisano število kazenskih točk, nato pa v enotni sankciji izreče število kazenskih točk, ki je enako njihovemu seštevku, vendar ne sme presegati šestintrideset kazenskih točk.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056883
ZPP člen 214, 243, 244, 244/1, 247, 254, 254/2, 254/3. ZVO-1 člen 149. ZLS člen 21, 21-13. OZ člen 133, 133/3.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – vzdrževanje komunalnega omrežja – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Če sodišče meni, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, mora te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni mogoče odpraviti, mora postaviti novega, ne sme pa samo prevzeti njegovega dela in odgovarjati na vprašanja, ki so bila zastavljena izvedencu.
Sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam.
glavni vpisi – zaznambe – zaznamba izvršbe – izbris zaznambe izvršbe – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
Pravilnosti izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo v smislu zatrjevanj pritožnice, da izbris ne more biti izveden samo zato, ker sklepa dolžniku ni mogoče vročiti, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.
začasna odredba - preživljanje zakonca – preživnina za zakonca – višina preživnine za zakonca - nepreskrbljenost zakonca
Četudi presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti zakonca, ki je predpostavka za upravičenje do preživnine, zajema le upoštevanje minimalne socialne varnosti, kot ugotavlja sodišče v razlogih sklepa, je ta glede na ugotovljeno dejansko stanje vprašljiva.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – ponovna določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – pridobitne zmožnosti zavezanca – način življenja preživninskega zavezanca
Po ugotovitvi stroškov za kritje življenjskih potreb in ugotovitvi, kolikšen del teh je krit z otrokovimi lastnimi prejemki, mora sodišče ugotoviti, kolikšen del stroškov za kritje otrokovih potreb gre v breme njegovih staršev. To breme sodišče porazdeli med oba starša glede na njune pridobitne zmožnosti. Pravni pojem zmožnosti ne zajema le rednih prejemkov obeh staršev, temveč tudi tiste, ki so jih dolžni poiskati in izkoristiti.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061814
OZ člen 58, 190, 251, 251/5, 635, 635/1, 635/2, 653, 653/4. ZPP člen 214, 214/2, 243, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61.
gradbena pogodba - obseg izvedenih del - dodatna dela - trditvena podlaga - pobotni ugovor - podjemna pogodba - manjkajoča listinska dokumentacija - nemogoča izvedba dokaza - uporaba uzanc
Pravilni so razlogi prvostopenjskega sodišča v zvezi z uveljavljanim pobotnim ugovorom tožene stranke, ki se je nanašal na odškodnino zaradi odprave napak dela tožeče stranke in dokončanje po tožeči stranki neizvršenih del, ker tožena stranka ni niti navedla, kdaj je napake del odkrila, kdaj jih je tožeči stranki reklamirala in kdaj je tožeča stranka zavrnila odpravo notificiranih napak. Le v primeru, če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi še po enem letu od tega obvestila z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in povračila škode
Ker je izvedenec sodišču sporočil, da brez manjkajoče dokumentacije (gradbenih dnevnikov in popolnih situacij) mnenja ne more izdelati, je sodišču to zadostovalo za zaključek, da izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke zaradi pomanjkljive listinske dokumentacije ni možna.
odškodninska odgovornost občine – neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka – instrukcijski rok – molk organa –izgubljeni dobiček
Tožnik bi lahko dokazoval, da je bila tržna vrednost nepremičnine v trenutku nameravane prodaje nižja, kot je bil zanjo pripravljen plačati kupec po predpogodbi. Z ugoditvijo postavljenemu tožnikovemu zahtevku pa bi bil slednji obogaten: prejel bi razliko med nakupno in tedanjo tržno ceno nepremičnine ob tem, da bi to isto nepremičnino z določeno tržno vrednostjo ohranil v lasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056866
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. OZ člen 134. URS člen 34, 35, 40. ZMed člen 26.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – povzročitev škode – poseg v osebnostne pravice – pravica do osebnega dostojanstva – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pravica do popravka in odgovora – neresnične trditve – žaljive trditve – relativna osebnost javnega življenja – prepoved nadaljnjih kršitev – prepoved objave
Besede oziroma sintagme biti „sumljiv“, „dvomljivega slovesa“ in „vpleten v različne afere“ so dokaj rahlo (negativno) vrednostno obarvane, nikakor pa niso hudo žaljive. Za poslovneža kot relativno osebo javnega življenja to ni nad pragom, ki je razumno pričakovan, ko ta [...] „preko svojega podjetja vstopi na slovenski trg kot pomemben poslovni akter“, kot se izraža sam o sebi tožnik, oziroma, kot neprerekano navaja tožena, vstopa v lastništvo precejšnjega dela slovenskega gospodarstva.
Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Posameznikova svoboda je namreč omejena s svobodo drugih. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da si upoštevajoč realnost (družbenega) življenja zasluži pravno varstvo.
Glede na to, da se dediči niso izjavili o vrednosti zapuščine, niti niso predlagali, naj jo oceni izvedenec, je neutemeljena graja o oceni po prostem preudarku, kot jo je opravilo sodišče.
ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/3. : OZ člen 179, 179/1.
ugovor pobotanja – procesno pobotanje – ugovor pobotanja v pritožbi – pobotanje v pritožbi – kršitev osebnostnih pravic – čast in dobro ime – poseg v čast in dobro ime
Če bi toženka hotela s svojo nasprotno terjatvijo zmanjšati dosojeno odškodnino, bi morala v pravdi določno podati pobotni ugovor in ustrezne trditve: da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju. Ker tega ni storila, prvo sodišče ni imelo nobene osnove za odločanje o obstoju njene terjatve in o zmanjšanju odškodnine.
Oškodovanec lahko v primeru kršitev osebnostnih pravic pred sodiščem poleg denarnega zadoščenja zahteva tudi drugo sankcijo, vendar je izbira sodnega varstva prepuščena oškodovancu. Sodišče pa mora v pravdnem postopku odločati le v mejah postavljenih zahtevkov.
predlog za vpis v zemljiško knjigo – zastaranje – sprememba imena upravičenca – sprememba parcelnih številk – veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila
Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.