pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
odškodninska odgovornost države – sprejem protiustavnega zakona – protipravnost ravnanja države – rejnina – rejnik, ki je rejenčev sorodnik
Odškodninska odgovornost države po 26. členu URS ni podana v vsakem primeru, ko državni zbor sprejme zakonsko določbo, za katero Ustavno sodišče ugotovi, da je v neskladju z ustavo.
vročanje pisanj – način vročanja pisanj – osebna vročitev – fikcija vročitve – dejansko prebivališče – sprememba naslova
Ni bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sodbo tožencu vročalo na naslov, ki je bil kot njegov naslov naveden v neki drugi zadevi in razviden iz priloženega spisa. Fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje po 142. čl. ZPP ni mogla nastopiti.
PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0055643
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. : ZIZ člen 53, 53/1, 239.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravni interes – prepoved glasovanja na skupščini - izvedba skupščine
Ugovor je dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, zato ga dolžniku ni mogoče odreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, da z ugovorom tožena stranka doseže drugačno odločitev, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila prepoved glasovanja na skupščini, v času od vložitve ugovora že dogodil. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni kot relevantnega upoštevalo časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, pač pa čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje, ni pravilno.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
OZ člen 168, 179. ZPP člen 254/2, 339/2-14, 339/2-15, 354.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev sodbe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – premoženjska škoda – navadna škoda – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je zagrešilo več absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj si je prihajalo v nasprotja, nekateri zaključki pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in podatkih spisa. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP. Glede na naravo kršitev prvostopenjskega sodišča teh namreč ne more samo odpraviti; ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, kar pa bi moralo, da bi lahko odpravilo obrazložene pomanjkljivosti sodbe. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva - pritožbe (25. člena URS).
Odškodnina iz tega naslova ob zgolj začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti oškodovancu praviloma ne gre. Se pa denarno zadoščenje za to obliko škode dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Že zato, ker se je tožena stranka poravnalnega naroka udeležila (začet pa je bil tudi prvi narok za glavno obravnavo), prvostopenjsko sodišče za izdajo zamudne sodbe zaradi neudeležbe tožene stranke na drugem naroku za glavno obravnavo dne 4. 9. 2009 ni imelo podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP.
preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Zahteva za prepustitev hiše v izključno uporabo predlagateljici za obdobje šestih mesecev je utemeljena, kadar je ugotovljena visoka stopnja ogroženosti zaradi psihičnega, ekonomskega in tudi fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056866
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. OZ člen 134. URS člen 34, 35, 40. ZMed člen 26.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – povzročitev škode – poseg v osebnostne pravice – pravica do osebnega dostojanstva – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pravica do popravka in odgovora – neresnične trditve – žaljive trditve – relativna osebnost javnega življenja – prepoved nadaljnjih kršitev – prepoved objave
Besede oziroma sintagme biti „sumljiv“, „dvomljivega slovesa“ in „vpleten v različne afere“ so dokaj rahlo (negativno) vrednostno obarvane, nikakor pa niso hudo žaljive. Za poslovneža kot relativno osebo javnega življenja to ni nad pragom, ki je razumno pričakovan, ko ta [...] „preko svojega podjetja vstopi na slovenski trg kot pomemben poslovni akter“, kot se izraža sam o sebi tožnik, oziroma, kot neprerekano navaja tožena, vstopa v lastništvo precejšnjega dela slovenskega gospodarstva.
Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Posameznikova svoboda je namreč omejena s svobodo drugih. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da si upoštevajoč realnost (družbenega) življenja zasluži pravno varstvo.
Glede na to, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka na stanovanju vknjižena kot skupna lastnika in da deleži med njima niso določeni, zaznamba spora zaradi delitve skupnega premoženja v korist predlagatelja do deleža 4/5 ni mogoča, temveč le do celote.
Oseba, ki dostopa do tuje stvari zaradi izvrševanja svojih obveznosti iz naslova garancije, jamčevanja za napake ali servisiranja, ni posestnik, ampak imetnik. Dejansko oblast nad stvarjo namreč izvršuje za drugega in tudi v interesu drugega.
Uveljavljanje kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je prepozno, saj mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje (razen tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti) uveljavljati takoj, ko je to mogoče, v konkretnem primeru na zadnji obravnavi, ko je sodišče opozorilo obe pravdni stranki, da so nekatere njune vloge prepozne.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST-1 – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056863
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 195, 200. OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/2, 216, 254, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – deljena vzročnost – osebne lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – deljena odgovornost – telesna poškodba – povrnitev nepremoženjske škode – obresti – kdaj obresti nehajo teči – ultra alterum tantum – sprememba tožbe – višina denarne odškodnine – prosti preudarek – izvedenci – poprava sodbe
Sodna praksa je v zadnjem času začela močno omejevati presojo obstoja vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je potrebno v vsakem primeru z veliko skrbnostjo presoditi vse ugotovljene dejanske okoliščine konkretnega primera in na tej podlagi odločiti ali je deljena vzročnost utemeljena ali ne.