CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0059116
ZGD člen 258, 480. ZGD-1 člen 263, 547. ZFPPod člen 19.
povezane družbe - odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja - odvisna in obvladujoča družba - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost in odgovornost - organi družbe - organi vodenja ali nadzora - koncern in koncernske družbe - vodenje in odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost zastopnikov obvladujoče družbe - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - obseg vplivanja in poročilo poslovodstva - škodljiv pravni posel - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti oziroma prezadolženosti - uporaba določb o gospodarskih sporih
Določbe ZGD (oziroma ZGD-1) opredeljujejo predpostavke odškodninske odgovornosti uprave za nastanek finančnega stanja insolventnosti družbe. Ko takšno stanje nastopi, je uprava dolžna spoštovati določene prepovedi in zapovedi iz ZFPPod (oziroma ZFPPIPP), ki za kršitev prepovedi oziroma opustitev ukrepov predvideva nadaljnjo odškodninsko posledico.
Za spor med fizično osebo kot članom organa upravljanja družbe in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe člani organov nasprotne stranke.
Ravnanje tožnika, ki je verbalno napadel mater toženca, kasneje pa tudi njega, vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije toženca kot bistveno mlajšega v odnosu do tožnika, nesorazmernost pa je izkazana predvsem v silovitosti udarca, saj je imel toženec vsekakor več primernejših načinov, kako od sebe in članov svoje družine odvrniti ravnanja tožnika. Vsled navedenega je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je na tožnika mogoče nasloniti očitek o 20 % deležu prispevka k nastanku obtoževane škode.
sukcesijska terjatev – pogodba o prenosu terjatve na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - Sklad Republike Slovenije za sukcesijo - zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe
S trenutkom, ko je tožnik izvedel, da je njegova terjatev uvrščena v seznam terjatev evidentiranih kot terjatve do nekdanje federacije (sukcesijska terjatev), kar je tožnik dokazoval z dopisoma Ministrstva za gospodarske dejavnosti, bi tožnik lahko zahteval sklenitev pogodbe o prevzemu terjatve na Sklad in je takrat začelo teči zastaranje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059084
SPZ člen 92. SZ-1 člen 101.
tožba na izpraznitev stanovanja – pravna podlaga zahtevka – aktivna legitimacija – lastništvo nepremičnine – podnajemno razmerje
Pravna podlaga zahtevka na vrnitev prostorov, last občine, ki jih je dala podjetju (tožeči stranki), da z njim rešuje stanovanjski problem svojih delavcev (tožene stranke), ne temelji na določbi 92. čl. SPZ, temveč na določbah SZ-1, v kolikor gre za stanovanje oziroma na določbah OZ, ki urejajo najemna razmerja. Vprašanje lastništva tožeče stranke za utemeljenost zahtevka zato ni odločilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056866
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. OZ člen 134. URS člen 34, 35, 40. ZMed člen 26.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – povzročitev škode – poseg v osebnostne pravice – pravica do osebnega dostojanstva – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pravica do popravka in odgovora – neresnične trditve – žaljive trditve – relativna osebnost javnega življenja – prepoved nadaljnjih kršitev – prepoved objave
Besede oziroma sintagme biti „sumljiv“, „dvomljivega slovesa“ in „vpleten v različne afere“ so dokaj rahlo (negativno) vrednostno obarvane, nikakor pa niso hudo žaljive. Za poslovneža kot relativno osebo javnega življenja to ni nad pragom, ki je razumno pričakovan, ko ta [...] „preko svojega podjetja vstopi na slovenski trg kot pomemben poslovni akter“, kot se izraža sam o sebi tožnik, oziroma, kot neprerekano navaja tožena, vstopa v lastništvo precejšnjega dela slovenskega gospodarstva.
Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Posameznikova svoboda je namreč omejena s svobodo drugih. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da si upoštevajoč realnost (družbenega) življenja zasluži pravno varstvo.
Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056863
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 195, 200. OZ člen 376. ZPP člen 8, 185, 185/1, 185/2, 216, 254, 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – deljena vzročnost – osebne lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – deljena odgovornost – telesna poškodba – povrnitev nepremoženjske škode – obresti – kdaj obresti nehajo teči – ultra alterum tantum – sprememba tožbe – višina denarne odškodnine – prosti preudarek – izvedenci – poprava sodbe
Sodna praksa je v zadnjem času začela močno omejevati presojo obstoja vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti. Po presoji pritožbenega sodišča je potrebno v vsakem primeru z veliko skrbnostjo presoditi vse ugotovljene dejanske okoliščine konkretnega primera in na tej podlagi odločiti ali je deljena vzročnost utemeljena ali ne.
Tožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
stroški postopka – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, 2. odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057074
ZOZP člen 17. OZ člen 180, 180/2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzroči neposredni oškodovanec - pojem oškodovanca - posredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednih oškodovancev - odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - izključitev odgovornosti
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije odškodninske zahtevke neposrednih oškodovancev; krije pa tudi zahtevke posrednih oškodovancev, kadar jim takšno pravico priznava ZOZP ali kakšen drug zakon.
Ni mogoče zanikati obstoja primarne škode, iz katere izvira (sekundarna) škoda tožnice kot posredne oškodovanke. To škodo je tožnici z uporabo vozila, na katerega se nanaša sklenjeno zavarovanje, povzročil tožničin zakonec, ki je svojo avtomobilsko odgovornost zavaroval pri toženki. Potemtakem niti njegova niti toženkina odškodninska odgovornost v razmerju do tožnice nista izključeni, čeprav toženka ne odgovarja za škodo neposrednega oškodovanca. Končno škoda posrednega oškodovanca ni odvisna od obstoja škode neposrednega oškodovanca.
pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - ugovori pristopnika - ničnost pogodbe - dogovorjena pisnost pogodbe - konverzija
Pristopnik k dolgu ima proti upniku praviloma vse ugovore, ki jih ima dolžnik proti upniku. Med drugim tudi ugovor, da obveznost ne obstoji ali da je previsoka. Te ugovore pa pristopnik izgubi, kadar izrecno prizna obstoj dolga in njegovo višino in se ob tem posebej zaveže za njegovo izpolnitev poleg dolžnika.
izpolnitev obveznosti s strani tretjega – vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunanja izpolnitve – obvestilo o namenu plačila
Ob izpolnitvi (nakazilu na račun žene tožnika, izvršenem preko banke) bi morala toženčeva sestra navesti, da ne izpolnjuje svoje obveznosti, temveč obveznost toženca. Sestra toženca bi morala najkasneje ob izpolnitvi obveznosti tožnika obvestiti, da izpolnjuje toženčevo obveznost.
posodbena pogodba - obdelava kmetijskega zemljišča - prekarij - kritje rednih in izrednih stroškov - uporaba stvari brez plačila
Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka se je pravilno oprlo na paragraf 981 ODZ, ki določa, da izposojevalec (v obravnavanem primeru torej tožnik) nosi stroške redne rabe stvari, povrnitev izrednih stroškov pa uveljavlja kot pošteni posestnik. Glede na naravo pogodbenega razmerja med strankama, po katerem ima prekarist do preklica pogodbenega razmerja pravico uporabljati stvar brez pogodbenega plačila, prvostopenjsko sodišče v zakonu tudi ni imelo podlage za ugotavljanje koristi, ki jo je imela tožeča stranka od prodaje pridelkov iz vinograda in sadovnjaka v času trajanja pogodbenega razmerja.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1. ZTPDR člen 73. ZVZD člen 15.
krivdna odškodninska odgovornost – temelj odškodninske odgovornosti – odgovornost delodajalca – varnost in zdravje pri delu – varno delo – - opustitveno ravnanje - nedopustnost opustitve – policist na kolesu – neprimerna delovna obutev – vzrok zdrsa – razbremenitev odškodninske odgovornosti – prispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje
Obutev, ki jo je drugotoženka tožniku zagotovila, za obstoječa pedala kolesa ni bila ustrezna, saj ni omogočila oprijema čevlja na vrhnjem, gladkem delu pedala.
Med strankama ni bilo sporno, da je nična pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala stanovanje. Posledica take ugotovitve je kondikcijski zahtevek. Zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka povrne korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja do sedaj, ima obogatitveno naravo.
ZTLR člen 24, 25. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Materialnopravno zmotna je trditev, da tožeči stranki zaradi (domnevne) pridobitve lastninske pravice na tuji nepremičnini na originaren način ni treba dokazovati toženčeve (kupčeve) nedobrovernosti, saj 2. odstavek 8. člena ZZK-1 v tem pogledu ne pozna nobenih izjem (primerjaj 2. odstavek 44. člena SPZ).
Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov. Tudi v pravni teoriji je enotno stališče, da dedni dogovor, čeprav povzet v izrek sklepa, nima pravne narave sklepa o dedovanju
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pravočasnost predloga za vpis
V določbi 103. čl. ZZK-1 je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – razlaga splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti – izključitev odgovornosti
Glede na jasne določbe lastnih splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12) drugotoženka z ugovorom, da je izključena njena obveznost povrnitve škode iz razloga, ker je delavec zavarovanca to povzročil naklepno, ne more uspeti.