ZTLR člen 24, 25. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Materialnopravno zmotna je trditev, da tožeči stranki zaradi (domnevne) pridobitve lastninske pravice na tuji nepremičnini na originaren način ni treba dokazovati toženčeve (kupčeve) nedobrovernosti, saj 2. odstavek 8. člena ZZK-1 v tem pogledu ne pozna nobenih izjem (primerjaj 2. odstavek 44. člena SPZ).
Med strankama ni bilo sporno, da je nična pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala stanovanje. Posledica take ugotovitve je kondikcijski zahtevek. Zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka povrne korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja do sedaj, ima obogatitveno naravo.
nepravdni postopek – smiselna uporaba določb ZPP - neplačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe
Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP.
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka.
OZ člen 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine, dane v najem - nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja kot osnovni poklic - poklicni voznik
Opravljanje občasnih prevozov gasilskih cistern prostovoljnega gasilskega društva na popravila in servisiranje, ne pomeni, da vožnja motornega vozila CE kategorije predstavlja za storilca osnovni poklic.
uklonilni zapor - datum storitve prekrška - zastaranje izvršitve sankcije
Datum storitve prekrška za tek zastaranja izvršitve ni pomemben, temveč je odločilen datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija. Ker je odločba o prekršku, ki je v predmetni zadevi podlaga za določitev uklonilnega zapora, po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna 20.11.2008, do zastaranja izvršitve sankcij še ni prišlo.
Ker uporaba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 za voznike začetnike, kljub njihovemu strožjemu kaznovanju, ni izključena, v konkretni zadevi pa je storilec izkazal izboljšan odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, razen za kategoriji C in CE motornih vozil.
ZPP člen 116, 199, 202, 202/2. ZGD-1 člen 398, 522.
sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - neposredni učinki sodbe na tretjega - priglasitev intervencije - pravice sosporniškega intervenienta - ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa - pasivna legitimacija družbe - stranska intervencija
Družba F. d.o.o. niti ne bi mogla imeti položaja sosporniškega intervenienta na pasivni strani, čeprav se sodna odločba (ničnost skupščinskega sklepa) neposredno nanaša tudi nanjo (kot družbenico v druži I. d.o.o. - člen 398 v zvezi S členom 522 Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Pomembno je namreč tudi, da sosporniški intervenient lahko sam nastopa kot tožena stranka v konkretni pravdi. Le takšen intervenient (enoten sospornik) ima lahko v postopku položaj t.i. sosporniškega intervenienta. V konkretni pravdi (zaradi ugotovitve ničnosti skupščinskega sklepa) pa je lahko pasivno legitimirana zgolj družba, katere skupščina družbenikov je sprejela določeni skupščinski sklep, nikakor pa ne posamezni družbeniki te družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog delavca – odškodnina – kriteriji za odmero odškodnine
Če delavec v sporu, v katerem se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče predlog obravnavati. Poleg tega mora odločiti tudi o višini odškodnine po 118. čl. ZDR in mora upoštevati vse elemente, ki vplivajo na odmero: starost delavca, njegovo izobrazbo, trajanje zaposlitve, možnost zaposlitve pri drugem delodajalcu in višino pretekle plače.
ZPPSL člen 112, 114, 114/2. ZOR člen 1002, 1002/1, 1007, 1007/2. ZPOGD člen 8, 8/1, 8/2.
poroštvo – zamuda s plačilom - izpolnitvena dolžnost poroka – obrestna mera v stečaju – zmanjšana obveznost poroka
Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom se izpolnitvena dolžnost poroka ne spremeni in je porok dolžan izpolniti obveznosti na način in v rokih, kot se je zavezal ob sprejemu poroštvene zaveze. Določba 2. odstavka 114. člena ZPPSL, po kateri od terjatev iz 112. člena tega zakona tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri, učinkuje le v razmerju med dolžnikom in njegovimi upniki, ne pa tudi v razmerju med poroki in upniki.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Ta odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti, vključno z dogovorjenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi.
OZ člen 428. ZArbit člen 14. ZPP člen 339, 339/2-5.
cesija terjatve - klavzula o arbitražnem reševanju sporov - pravilo o prehodu stranskih pravic - pristojnost arbitraže - imenovanje arbitra
Pravno razmerje, iz katerega izvira cedirana terjatev, spremlja tudi klavzula o arbitražnem reševanju sporov. Za tovrsten dogovor je potrebno analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic iz prvega odstavka 428. čl. OZ.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic – tožba – preuranjena tožba
Čeprav je bila tožba vložena pred potekom roka, ki ga ZObr določa toženi stranki, da odloči o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z izplačilom dodatka za stalnost tožnika, jo je treba meritorno obravnavati, ker je prezgodnja tožba pomenila procesno oviro za sojenje le v času od vložitve do izteka šestdesetdnevnega roka iz ZObr, te procesne ovire pa v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več.
V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079542
URS člen 33, 69. ZOR člen 16, 26, 27, 27/1, 41. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1. ZUreP-1 člen 95.
odškodninska odgovornost – protipravnost – dejanska razlastitev – javno dobro – javna cesta – omejitev lastninske pravice – kontrahirna dolžnost – sklenitev pogodbe za odkup nepremičnine – opustitev izvedbe razlastitvenega postopka – kategorizacija občinskih cest – protiustavnost podzakonskega akta – pristojnost nepravdnega sodišča – odškodninski zahtevki razlastitvenih zavezancev
Kontrahirno dolžnost določi le zakon, ne pa tudi podzakonski predpis.
Nedopustnost ravnanja tožene stranke je izkazana z opustitvijo izvedbe razlastitvenega postopka oz. namesto tega opustitvijo sklenitve ustreznega pravnega posla takoj po opravljeni prekategorizaciji zemljišč v javno dobro oz. opustitvijo razveljavitve odloka, kateremu ni takoj sledilo ustrezno plačilo odškodnine oz. kupnine za na opisan način dejansko razlaščena zemljišča.
Tožeči stranki ni mogoče naložiti bremena lastništva javnega dobra, pri tem pa ji odreči možnosti, da bi lahko prišla do primerne odmene za poseg v njeno lastninsko pravico. Upoštevaje, da razlastitvenega postopka ne more sama sprožiti, tožena stranka pa zanj očitno nima interesa, je potrebno njen odškodninski zahtevek obravnavati v pravdnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava in izven določb ZUreP-1.
Za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo, kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov, mora biti podano soglasje vseh udeleženih strank.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bila likvidnost dodatni pogoj za pobotanje terjatev. Zgolj okoliščina, da je bila v pobot uveljavljena odškodninska terjatev, ki je sicer (v višini nad v pobot uveljavljeno terjatvijo) tudi predmet drugega sodnega postopka, za pobot ne predstavlja ovire.
Denarno kazen lahko razpravljajoči sodnik, ki je vodil postopek, izda tudi po tem, ko je postopek že končan, če pooblaščenec pisno vlogo z žaljivo vsebino naslovi nanj.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 254.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Samo dejstvo, da je tožnik izvršil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, predstavlja okoliščino, zaradi katere od tožene stranke ni bilo pričakovati, da z njim nadaljuje delovno razmerje do izteka odpovednega roka.