Med strankama ni bilo sporno, da je nična pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala stanovanje. Posledica take ugotovitve je kondikcijski zahtevek. Zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka povrne korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja do sedaj, ima obogatitveno naravo.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - pravočasnost predloga za vpis
V določbi 103. čl. ZZK-1 je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen.
nepravdni postopek – smiselna uporaba določb ZPP - neplačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe
Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP.
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka.
uklonilni zapor - datum storitve prekrška - zastaranje izvršitve sankcije
Datum storitve prekrška za tek zastaranja izvršitve ni pomemben, temveč je odločilen datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija. Ker je odločba o prekršku, ki je v predmetni zadevi podlaga za določitev uklonilnega zapora, po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna 20.11.2008, do zastaranja izvršitve sankcij še ni prišlo.
Ker uporaba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 za voznike začetnike, kljub njihovemu strožjemu kaznovanju, ni izključena, v konkretni zadevi pa je storilec izkazal izboljšan odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, razen za kategoriji C in CE motornih vozil.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja kot osnovni poklic - poklicni voznik
Opravljanje občasnih prevozov gasilskih cistern prostovoljnega gasilskega društva na popravila in servisiranje, ne pomeni, da vožnja motornega vozila CE kategorije predstavlja za storilca osnovni poklic.
OZ člen 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine, dane v najem - nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
Za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo, kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov, mora biti podano soglasje vseh udeleženih strank.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bila likvidnost dodatni pogoj za pobotanje terjatev. Zgolj okoliščina, da je bila v pobot uveljavljena odškodninska terjatev, ki je sicer (v višini nad v pobot uveljavljeno terjatvijo) tudi predmet drugega sodnega postopka, za pobot ne predstavlja ovire.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic – tožba – preuranjena tožba
Čeprav je bila tožba vložena pred potekom roka, ki ga ZObr določa toženi stranki, da odloči o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z izplačilom dodatka za stalnost tožnika, jo je treba meritorno obravnavati, ker je prezgodnja tožba pomenila procesno oviro za sojenje le v času od vložitve do izteka šestdesetdnevnega roka iz ZObr, te procesne ovire pa v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več.
pritožba – prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Pritožbo, ki jo je vložil prokurist kot pooblaščenec tožene stranke, pri čemer iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi šlo za osebo, ki je opravila državni pravniški izpit, niti ni bilo dokazilo o tem predloženo ob vložitvi pritožbe oziroma naknadno, se kot nedovoljeno zavrže.
regres za letni dopust – vrnitveni zahtevek – neupravičena obogatitev
Toženec – delavec ni dolžan vrniti sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto, v katerem mu je delovno razmerje v mesecu avgustu prenehalo. Ker je v tem letu pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, je pridobil tudi pravico do celotnega regresa in ni bil obogaten na račun delodajalca – tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izbira presežnih delavcev – delovne izkušnje – bolniški stalež
Razlog, zaradi katerih je bil tožnik izmed petih delavcev na delovnem mestu pomožni skladiščnik določen za presežnega delavca (najmanj izkušenj), ni resničen, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik delo na tem delovnem mestu pričel opravljati pred sodelavcem. Tako ima sodelavec, ki ima manj delovne dobe na tem delovnem mestu, formalno manj izkušenj. Dejstvo, da ima tožnik dejansko manj izkušenj, je izključno posledica dejstva, da je bil dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni, kar pa ni zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 254.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Samo dejstvo, da je tožnik izvršil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, predstavlja okoliščino, zaradi katere od tožene stranke ni bilo pričakovati, da z njim nadaljuje delovno razmerje do izteka odpovednega roka.
ZDR člen 38, 38/1. URS člen 49. OZ člen 131, 131/1.
konkurenčna klavzula - kršitev - dokazno breme
Za uveljavljanje škode, ki naj bi bila povzročena s kršitvijo konkurenčne klavzule, ni dovolj le pavšalno navajanje zakonskih razlogov iz 38. čl. ZDR, temveč morajo biti le ti vsebinsko (pravilno) opredeljeni. „Tehnična, proizvodna in poslovna znanja“ so splošen pojem, le tega pa mora vsebinsko in v vsakem primeru posebej konkretizirati posamezen delodajalec, ki ščiti ta znanja, ker jih šteje za svojo lastnino in so nanj tudi vezana. Ker tožeča stranka ni niti v pogodbi o zaposlitvi navedla, katera konkretna znanja, ki so nedvomno njena lastnina in jih delavec pridobiva pri svojem delu, ščiti s konkurenčno klavzulo, niti teh konkretnih znanj ni uspela dokazati v dokaznem postopku, kot tudi ni dokazala, da bi toženec pridobil poslovna znanja oz. poslovne zveze, tožena stranka ni uspela dokazati, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2, 2/2. SKPgd člen 52, 52/2, tarifna priloga točka 4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine tarifna priloga točka 4.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.