zaznamba izrednega pravnega sredstva - pravočasnost predloga za vpis
V določbi 103. čl. ZZK-1 je predpisan skrajni rok, to je rok do katerega se še lahko predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Zaznamba mora biti zato predlagana in opravljena preden odpade procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba, v zvezi s katero se predlaga zaznamba izrednega pravnega sredstva. Ta ovira odpade, ko postane sklep o dovolitvi vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe pravnomočen.
URS člen 29, 29/2. ZKP člen 207, 207/3, 311, 311/1, 311/2.
sprememba sestave senata - nadaljevanje glavne obravnave v primeru spremembe sestave senata - sojenje v nenavzočnosti
Senat ne more odločiti – tudi če bi stranke s tem soglašale – da se ne bo znova prebrala obtožnica in izvedlo obtoženčevo zaslišanje. Če se glavna obravnava, ki je bila preložena, opravlja pred istim senatom, se nadaljuje, predsednik senata pa na kratko pove potek prejšnje glavne obravnave, vendar pa sme senat v tem primeru odločiti, da se začne obravnava znova
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima pravico izjaviti se o obtožbi in o dokazih, ki ga bremenijo. Če obtoženec še ni bil zaslišan ali se ni seznanil z vsemi dokazi, ki so predlagani v obtožnici, je njegova navzočnost na glavni obravnavi vedno nujna.
Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov. Tudi v pravni teoriji je enotno stališče, da dedni dogovor, čeprav povzet v izrek sklepa, nima pravne narave sklepa o dedovanju
nepravdni postopek – smiselna uporaba določb ZPP - neplačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe
Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP.
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka.
OZ člen 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine, dane v najem - nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
Ker uporaba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 za voznike začetnike, kljub njihovemu strožjemu kaznovanju, ni izključena, v konkretni zadevi pa je storilec izkazal izboljšan odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča tako, da je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, razen za kategoriji C in CE motornih vozil.
uklonilni zapor - datum storitve prekrška - zastaranje izvršitve sankcije
Datum storitve prekrška za tek zastaranja izvršitve ni pomemben, temveč je odločilen datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija. Ker je odločba o prekršku, ki je v predmetni zadevi podlaga za določitev uklonilnega zapora, po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postala pravnomočna 20.11.2008, do zastaranja izvršitve sankcij še ni prišlo.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja kot osnovni poklic - poklicni voznik
Opravljanje občasnih prevozov gasilskih cistern prostovoljnega gasilskega društva na popravila in servisiranje, ne pomeni, da vožnja motornega vozila CE kategorije predstavlja za storilca osnovni poklic.
spor majhne vrednosti - upoštevni pritožbeni razlogi - protispisnost - odločilen vpliv protispisnosti na odločbo - nedovoljena pritožbena novota
Pri protispisnosti je namreč bistven kvaren vpliv na sodbo, kar pomeni, da se mora nanašati na odločilna dejstva, torej na dejstva, zaradi katerih je odločitev sodišča takšna, kakršna je. Iz tega razloga zatrjevana protispisnost ni vplivala na samo vsebino sodbe, zato sodba tudi ni obremenjena s kršitvijo iz 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP.
Za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo, kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov, mora biti podano soglasje vseh udeleženih strank.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bila likvidnost dodatni pogoj za pobotanje terjatev. Zgolj okoliščina, da je bila v pobot uveljavljena odškodninska terjatev, ki je sicer (v višini nad v pobot uveljavljeno terjatvijo) tudi predmet drugega sodnega postopka, za pobot ne predstavlja ovire.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik očitano storitev kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storil, ker mu je tožena stranka omogočila zagovor in ker je na podlagi dejstva, da je opravljal delo vodje izmene, torej odgovorno delo, predhodno pa je že storil enako kršitev, presodila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Dejstvo, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi in v obvestilu sindikatu zapisala, da je zoper tožnika uveden disciplinski postopek, ni taka kršitev, ki bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079542
URS člen 33, 69. ZOR člen 16, 26, 27, 27/1, 41. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1. ZUreP-1 člen 95.
odškodninska odgovornost – protipravnost – dejanska razlastitev – javno dobro – javna cesta – omejitev lastninske pravice – kontrahirna dolžnost – sklenitev pogodbe za odkup nepremičnine – opustitev izvedbe razlastitvenega postopka – kategorizacija občinskih cest – protiustavnost podzakonskega akta – pristojnost nepravdnega sodišča – odškodninski zahtevki razlastitvenih zavezancev
Kontrahirno dolžnost določi le zakon, ne pa tudi podzakonski predpis.
Nedopustnost ravnanja tožene stranke je izkazana z opustitvijo izvedbe razlastitvenega postopka oz. namesto tega opustitvijo sklenitve ustreznega pravnega posla takoj po opravljeni prekategorizaciji zemljišč v javno dobro oz. opustitvijo razveljavitve odloka, kateremu ni takoj sledilo ustrezno plačilo odškodnine oz. kupnine za na opisan način dejansko razlaščena zemljišča.
Tožeči stranki ni mogoče naložiti bremena lastništva javnega dobra, pri tem pa ji odreči možnosti, da bi lahko prišla do primerne odmene za poseg v njeno lastninsko pravico. Upoštevaje, da razlastitvenega postopka ne more sama sprožiti, tožena stranka pa zanj očitno nima interesa, je potrebno njen odškodninski zahtevek obravnavati v pravdnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava in izven določb ZUreP-1.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 77. ZJU člen 154. ZObr člen 88, 88/1, 92. ZSSloV člen 61.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – iztek časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Na zakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ne vpliva dejstvo, da tožena stranka tožnika ni v zakonsko določenem roku 120 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe obvestila, da pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala oziroma da ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se po določbi 92. čl. ZObr sicer lahko podaljša, odločitev o podaljšanju pogodbe o zaposlitvi ob pogoju, da delavec izpolnjuje predpisane pogoje, pa je prepuščena odločitvi pogodbenih strank. To pomeni, da se je tožena stranka lahko samostojno odločila, da v tožnikovem primeru ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S tem ni ravnala niti šikanozno niti diskriminatorno.
V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delo s povečano nevarnostjo – objektivna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – navodila delodajalca
Kljub temu, da je škoda nastala pri hoji po nedokončanem opažu, torej dejavnosti s povečano nevarnostjo, tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ne odgovarja objektivno. Tožniku je bilo odrejeno delo pod opažem, pri čemer je bila hoja po opažu v direktnem nasprotju z navodili delodajalca, kar pomeni, da tožnik ob nastanku škode ni opravljal svojega oziroma odrejenega dela. Škoda je nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, s čimer je objektivne odgovornosti razbremenjena.
Denarno kazen lahko razpravljajoči sodnik, ki je vodil postopek, izda tudi po tem, ko je postopek že končan, če pooblaščenec pisno vlogo z žaljivo vsebino naslovi nanj.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustreznega denarnega nadomestila, saj je z oziroma do omejitve pravice tožnika do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
Pritožba prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) zoper sklep o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu med tožnikom in drugotoženo oziroma tretjetoženo stranko (direktorja in družbenika tožnikovega delodajalca) ni dovoljena.