Kadar sodišče odloči najprej o temelju zahtevka, mora obenem odločiti o vseh ugovorih, saj s končno sodbo odloči le še o višini zahtevka. Zato bi moralo odločiti tudi o ugovoru tožene stranke o tem, da je obrestni zahtevek zastaral.
Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnika je v določbah 751. člena ZOR, ki govori o tem, da mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo in v drugem odstavku 18. člena ZOR, ki nalaga odvetniku kot profesionalcu, večjo skrbnost: skrbnost dobrega strokovnjaka. Glede na takšno pravno podlago pa je v tem primeru obstajala tudi trditvena podlaga.
ZPPSL člen 112, 114, 114/2. ZOR člen 1002, 1002/1, 1007, 1007/2. ZPOGD člen 8, 8/1, 8/2.
poroštvo – zamuda s plačilom - izpolnitvena dolžnost poroka – obrestna mera v stečaju – zmanjšana obveznost poroka
Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom se izpolnitvena dolžnost poroka ne spremeni in je porok dolžan izpolniti obveznosti na način in v rokih, kot se je zavezal ob sprejemu poroštvene zaveze. Določba 2. odstavka 114. člena ZPPSL, po kateri od terjatev iz 112. člena tega zakona tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri, učinkuje le v razmerju med dolžnikom in njegovimi upniki, ne pa tudi v razmerju med poroki in upniki.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Ta odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti, vključno z dogovorjenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2, 2/2. SKPgd člen 52, 52/2, tarifna priloga točka 4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine tarifna priloga točka 4.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - osebnostna pravica - pravno priznana škoda - nova oblika škode - odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato ni mogoče dosoditi odškodnino po ZOR, oz. odškodnino je mogoče dosoditi v skladu s pogoji iz čl. 15 in 25 ZVPSBNO.
Za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo, kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov, mora biti podano soglasje vseh udeleženih strank.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bila likvidnost dodatni pogoj za pobotanje terjatev. Zgolj okoliščina, da je bila v pobot uveljavljena odškodninska terjatev, ki je sicer (v višini nad v pobot uveljavljeno terjatvijo) tudi predmet drugega sodnega postopka, za pobot ne predstavlja ovire.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustreznega denarnega nadomestila, saj je z oziroma do omejitve pravice tožnika do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic – tožba – preuranjena tožba
Čeprav je bila tožba vložena pred potekom roka, ki ga ZObr določa toženi stranki, da odloči o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z izplačilom dodatka za stalnost tožnika, jo je treba meritorno obravnavati, ker je prezgodnja tožba pomenila procesno oviro za sojenje le v času od vložitve do izteka šestdesetdnevnega roka iz ZObr, te procesne ovire pa v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več.
Pritožba prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) zoper sklep o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu med tožnikom in drugotoženo oziroma tretjetoženo stranko (direktorja in družbenika tožnikovega delodajalca) ni dovoljena.
Denarno kazen lahko razpravljajoči sodnik, ki je vodil postopek, izda tudi po tem, ko je postopek že končan, če pooblaščenec pisno vlogo z žaljivo vsebino naslovi nanj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik očitano storitev kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storil, ker mu je tožena stranka omogočila zagovor in ker je na podlagi dejstva, da je opravljal delo vodje izmene, torej odgovorno delo, predhodno pa je že storil enako kršitev, presodila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Dejstvo, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi in v obvestilu sindikatu zapisala, da je zoper tožnika uveden disciplinski postopek, ni taka kršitev, ki bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost povzročitelja - prispevek oškodovanca k nastanku škode - sorazmerno zmanjšana odškodnina
Pravna podlaga za upoštevanje soodgovornosti zavarovanca tožeče stranke za škodo je podana, to je 171. čl. OZ, ki določa, da oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog delavca – odškodnina – kriteriji za odmero odškodnine
Če delavec v sporu, v katerem se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče predlog obravnavati. Poleg tega mora odločiti tudi o višini odškodnine po 118. čl. ZDR in mora upoštevati vse elemente, ki vplivajo na odmero: starost delavca, njegovo izobrazbo, trajanje zaposlitve, možnost zaposlitve pri drugem delodajalcu in višino pretekle plače.
V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ponudba zaposlitve za določen čas 12 mesecev ni ustrezna in je delodajalec delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni dolžan podati, četudi je k objavi prostega delovnega mesta pripisano, da bo delovno razmerje možno podaljšati.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 77. ZJU člen 154. ZObr člen 88, 88/1, 92. ZSSloV člen 61.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – iztek časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Na zakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ne vpliva dejstvo, da tožena stranka tožnika ni v zakonsko določenem roku 120 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe obvestila, da pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala oziroma da ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se po določbi 92. čl. ZObr sicer lahko podaljša, odločitev o podaljšanju pogodbe o zaposlitvi ob pogoju, da delavec izpolnjuje predpisane pogoje, pa je prepuščena odločitvi pogodbenih strank. To pomeni, da se je tožena stranka lahko samostojno odločila, da v tožnikovem primeru ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S tem ni ravnala niti šikanozno niti diskriminatorno.
spor majhne vrednosti - upoštevni pritožbeni razlogi - protispisnost - odločilen vpliv protispisnosti na odločbo - nedovoljena pritožbena novota
Pri protispisnosti je namreč bistven kvaren vpliv na sodbo, kar pomeni, da se mora nanašati na odločilna dejstva, torej na dejstva, zaradi katerih je odločitev sodišča takšna, kakršna je. Iz tega razloga zatrjevana protispisnost ni vplivala na samo vsebino sodbe, zato sodba tudi ni obremenjena s kršitvijo iz 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP.
ZPP člen 116, 199, 202, 202/2. ZGD-1 člen 398, 522.
sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - neposredni učinki sodbe na tretjega - priglasitev intervencije - pravice sosporniškega intervenienta - ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa - pasivna legitimacija družbe - stranska intervencija
Družba F. d.o.o. niti ne bi mogla imeti položaja sosporniškega intervenienta na pasivni strani, čeprav se sodna odločba (ničnost skupščinskega sklepa) neposredno nanaša tudi nanjo (kot družbenico v druži I. d.o.o. - člen 398 v zvezi S členom 522 Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Pomembno je namreč tudi, da sosporniški intervenient lahko sam nastopa kot tožena stranka v konkretni pravdi. Le takšen intervenient (enoten sospornik) ima lahko v postopku položaj t.i. sosporniškega intervenienta. V konkretni pravdi (zaradi ugotovitve ničnosti skupščinskega sklepa) pa je lahko pasivno legitimirana zgolj družba, katere skupščina družbenikov je sprejela določeni skupščinski sklep, nikakor pa ne posamezni družbeniki te družbe.
ZOdvT člen 18, tar. št. 18, 38, 39. ZPP člen 12, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov – materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev v novem sojenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov.
izvršljivost odločbe - pravice na podlagi invalidnosti - sprememba stanja
V primeru spremembe stanja invalidnosti in pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja stara pravica traja do prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, ki je ugotovljena z dokončno odločbo.