V 101. čl. OZ je določeno pravilo sočasne izpolnitve, po katerem v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ponudba zaposlitve za določen čas 12 mesecev ni ustrezna in je delodajalec delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni dolžan podati, četudi je k objavi prostega delovnega mesta pripisano, da bo delovno razmerje možno podaljšati.
ZPPSL člen 112, 114, 114/2. ZOR člen 1002, 1002/1, 1007, 1007/2. ZPOGD člen 8, 8/1, 8/2.
poroštvo – zamuda s plačilom - izpolnitvena dolžnost poroka – obrestna mera v stečaju – zmanjšana obveznost poroka
Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom se izpolnitvena dolžnost poroka ne spremeni in je porok dolžan izpolniti obveznosti na način in v rokih, kot se je zavezal ob sprejemu poroštvene zaveze. Določba 2. odstavka 114. člena ZPPSL, po kateri od terjatev iz 112. člena tega zakona tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri, učinkuje le v razmerju med dolžnikom in njegovimi upniki, ne pa tudi v razmerju med poroki in upniki.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Ta odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti, vključno z dogovorjenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi.
kolektivni delovni spor – sodna pristojnost – arbitraža
Določba kolektivne pogodbe javnega zavoda, da je arbitraža pristojna za spor o spremembah oziroma dopolnitvah kolektivne pogodbe, pomeni, da sodna pristojnost za konkretni spor o tem, ali je bil aneks h kolektivni pogodbi sklenjen in ali velja, ni podana. Iz tega razloga je treba predlog za začetek postopka zavreči.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - osebnostna pravica - pravno priznana škoda - nova oblika škode - odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato ni mogoče dosoditi odškodnino po ZOR, oz. odškodnino je mogoče dosoditi v skladu s pogoji iz čl. 15 in 25 ZVPSBNO.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2, 2/2. SKPgd člen 52, 52/2, tarifna priloga točka 4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine tarifna priloga točka 4.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
OZ člen 428. ZArbit člen 14. ZPP člen 339, 339/2-5.
cesija terjatve - klavzula o arbitražnem reševanju sporov - pravilo o prehodu stranskih pravic - pristojnost arbitraže - imenovanje arbitra
Pravno razmerje, iz katerega izvira cedirana terjatev, spremlja tudi klavzula o arbitražnem reševanju sporov. Za tovrsten dogovor je potrebno analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic iz prvega odstavka 428. čl. OZ.
Kadar sodišče odloči najprej o temelju zahtevka, mora obenem odločiti o vseh ugovorih, saj s končno sodbo odloči le še o višini zahtevka. Zato bi moralo odločiti tudi o ugovoru tožene stranke o tem, da je obrestni zahtevek zastaral.
Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnika je v določbah 751. člena ZOR, ki govori o tem, da mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo in v drugem odstavku 18. člena ZOR, ki nalaga odvetniku kot profesionalcu, večjo skrbnost: skrbnost dobrega strokovnjaka. Glede na takšno pravno podlago pa je v tem primeru obstajala tudi trditvena podlaga.
Denarnega nadomestila v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče opredeliti kot ustreznega denarnega nadomestila, saj je z oziroma do omejitve pravice tožnika do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen, zaradi česar za toženo stranko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni pa ni utemeljen.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – sodno varstvo – zahteva za varstvo pravic – tožba – preuranjena tožba
Čeprav je bila tožba vložena pred potekom roka, ki ga ZObr določa toženi stranki, da odloči o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z izplačilom dodatka za stalnost tožnika, jo je treba meritorno obravnavati, ker je prezgodnja tožba pomenila procesno oviro za sojenje le v času od vložitve do izteka šestdesetdnevnega roka iz ZObr, te procesne ovire pa v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delo s povečano nevarnostjo – objektivna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – navodila delodajalca
Kljub temu, da je škoda nastala pri hoji po nedokončanem opažu, torej dejavnosti s povečano nevarnostjo, tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ne odgovarja objektivno. Tožniku je bilo odrejeno delo pod opažem, pri čemer je bila hoja po opažu v direktnem nasprotju z navodili delodajalca, kar pomeni, da tožnik ob nastanku škode ni opravljal svojega oziroma odrejenega dela. Škoda je nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, s čimer je objektivne odgovornosti razbremenjena.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 77. ZJU člen 154. ZObr člen 88, 88/1, 92. ZSSloV člen 61.
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – iztek časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Na zakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ne vpliva dejstvo, da tožena stranka tožnika ni v zakonsko določenem roku 120 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe obvestila, da pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala oziroma da ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se po določbi 92. čl. ZObr sicer lahko podaljša, odločitev o podaljšanju pogodbe o zaposlitvi ob pogoju, da delavec izpolnjuje predpisane pogoje, pa je prepuščena odločitvi pogodbenih strank. To pomeni, da se je tožena stranka lahko samostojno odločila, da v tožnikovem primeru ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S tem ni ravnala niti šikanozno niti diskriminatorno.
Za uspešno izvedeno verižno kompenzacijo, kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov, mora biti podano soglasje vseh udeleženih strank.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da bi bila likvidnost dodatni pogoj za pobotanje terjatev. Zgolj okoliščina, da je bila v pobot uveljavljena odškodninska terjatev, ki je sicer (v višini nad v pobot uveljavljeno terjatvijo) tudi predmet drugega sodnega postopka, za pobot ne predstavlja ovire.
ZDR člen 38, 38/1. URS člen 49. OZ člen 131, 131/1.
konkurenčna klavzula - kršitev - dokazno breme
Za uveljavljanje škode, ki naj bi bila povzročena s kršitvijo konkurenčne klavzule, ni dovolj le pavšalno navajanje zakonskih razlogov iz 38. čl. ZDR, temveč morajo biti le ti vsebinsko (pravilno) opredeljeni. „Tehnična, proizvodna in poslovna znanja“ so splošen pojem, le tega pa mora vsebinsko in v vsakem primeru posebej konkretizirati posamezen delodajalec, ki ščiti ta znanja, ker jih šteje za svojo lastnino in so nanj tudi vezana. Ker tožeča stranka ni niti v pogodbi o zaposlitvi navedla, katera konkretna znanja, ki so nedvomno njena lastnina in jih delavec pridobiva pri svojem delu, ščiti s konkurenčno klavzulo, niti teh konkretnih znanj ni uspela dokazati v dokaznem postopku, kot tudi ni dokazala, da bi toženec pridobil poslovna znanja oz. poslovne zveze, tožena stranka ni uspela dokazati, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
ZPP člen 116, 199, 202, 202/2. ZGD-1 člen 398, 522.
sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - neposredni učinki sodbe na tretjega - priglasitev intervencije - pravice sosporniškega intervenienta - ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa - pasivna legitimacija družbe - stranska intervencija
Družba F. d.o.o. niti ne bi mogla imeti položaja sosporniškega intervenienta na pasivni strani, čeprav se sodna odločba (ničnost skupščinskega sklepa) neposredno nanaša tudi nanjo (kot družbenico v druži I. d.o.o. - člen 398 v zvezi S členom 522 Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Pomembno je namreč tudi, da sosporniški intervenient lahko sam nastopa kot tožena stranka v konkretni pravdi. Le takšen intervenient (enoten sospornik) ima lahko v postopku položaj t.i. sosporniškega intervenienta. V konkretni pravdi (zaradi ugotovitve ničnosti skupščinskega sklepa) pa je lahko pasivno legitimirana zgolj družba, katere skupščina družbenikov je sprejela določeni skupščinski sklep, nikakor pa ne posamezni družbeniki te družbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik očitano storitev kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storil, ker mu je tožena stranka omogočila zagovor in ker je na podlagi dejstva, da je opravljal delo vodje izmene, torej odgovorno delo, predhodno pa je že storil enako kršitev, presodila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Dejstvo, da je tožena stranka v pisni obdolžitvi in v obvestilu sindikatu zapisala, da je zoper tožnika uveden disciplinski postopek, ni taka kršitev, ki bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožba prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) zoper sklep o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu med tožnikom in drugotoženo oziroma tretjetoženo stranko (direktorja in družbenika tožnikovega delodajalca) ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059460
ZPP člen 179, 286, 286/1. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
ugovor zastaranja – pritožbena novota – prekluzija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – nasprotna tožba – rok za odgovor na nasprotno tožbo – zastaralni rok – zahtevek za plačilo prometne vrednosti zemljišča
Ker sodišče prve stopnje ni podelilo nasprotni toženi stranki roka za odgovor na nasprotno tožbo (179. člen ZPP), je ta lahko še v pritožbi podala ugovor zastaranja nasprotnega tožbenega zahtevka.
Terjatev za plačilo prometne vrednosti zemljišča iz 5. odstavka 25. člena ZTLR je lastnik zemljišča lahko uveljavljal še v petletnem splošnem zastaralnem roku, ki je začel teči po preteku triletnega prekluzivnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta.
ZOdvT člen 18, tar. št. 18, 38, 39. ZPP člen 12, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov – materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev v novem sojenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni opravilo materialno procesnega vodstva, zato nobena stranka v novem sojenju ni omejena z navajanjem novih dejstev glede (ne)utemeljenosti obračuna odvetniških stroškov.