izvršljivost odločbe - pravice na podlagi invalidnosti - sprememba stanja
V primeru spremembe stanja invalidnosti in pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja stara pravica traja do prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, ki je ugotovljena z dokončno odločbo.
ZOR člen 52, 103, 105, 313, 399, 446, 557, 558. ZPP člen 7, 8, 212.
posojilna pogodba – zadolžnica – nepristna valutna terjatev – dogovor o obrestni meri - nedopustne pogodbene obresti – podatki glede posojilnega razmerja – trditveno in dokazno breme
Posojilodajalec je upravičen zahtevati vrnitev posojila in (dogovorjene) pogodbene obresti v višini kogentno prepisane višine obrestne mere. Za ugotovitev višine obresti, do katerih bi bil upravičen, bi moral tožnik navesti podatke, ki omogočajo njihovo določitev. Navajati bi moral, kdaj točno je toženki dal posojilo v višini 9.000 DEM. Temu trditvenemu bremenu tožnik ni zadostil.
Ko sodišče v izreku sodbe odloči o zakonskih zamudnih obrestih, te od 1.1.2007 vselej prizna od glavnice izražene v eurih – ne glede na to, da so obresti začele teči že pred 1.1.2007.
zamuda dolžnika – vložitev tožbe pred tujim sodiščem
Tožena stranka je prišla v zamudo na dan, ko je bila vložena tožba pred italijanskim sodiščem. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z dnem, ko je tožeča stranka s tožbo terjala plačilo od nje. Ker pa tožeča stranka plačila od tožene stranke ni terjala šele s tožbo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 5. 2005, na kar se sedaj sklicuje v pritožbi, pač pa že 10. 3. 1992 pred italijanskim sodiščem, je v zamudi že od tistega dne.
Toženec je zaslišan kot stranka izpovedal, da je svojemu sinu prepustil obdelovanje kmetije. Izpovedal je tudi, da kmetije nanj ni prepisal. Toženčev sin je torej z obdelovanjem sosednje parcele tožnikov izvrševal tisto, kar mu je toženec dovolil. Pri obdelovanju omenjene nepremičnine je res izvrševal dejansko oblast nad njo, hkrati pa je izvrševal tudi dejansko oblast toženca. Toženčev položaj, ki bi glede na navedeno vedno imel možnost zahtevati od svojega sina izročitev nepremičnine v neposredno posest, vsebuje vse značilnosti položaja posrednega posestnika.
Toženec bi bil pasivno legitimiran tudi, če bi prišlo do spremembe posestnega stanja brez njegove vrednosti ali morda celo proti njegovi volji, če bi odklanjal vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja oziroma restitucijo posesti. V takšnem primeru bi odklanjanje restitucije pomenilo poseg v posest.
Stranka je dolžna konkretizirano navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če stranka predlaga izvedbo dokaza, je sodišče dolžno izvesti ta dokaz za ugotovitev tistega dejstva, v zvezi s katerim je dokazni predlog podan.
Kadar dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, postane nevarna zaradi načina njenega opravljanja (zlasti napačnega izvajanja ali opustitve varnostnih ukrepov), gre za krivdno in ne objektivno odgovornost.
stranka v zapuščinskem postopku – pravica do pritožbe – pritožba tretjega, da premoženje ne sodi v zapuščino
Za stranke se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato ni stranka zapuščinskega postopka. Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku pa ima samo stranka, ne pa tudi tretja oseba.
pravni interes za pritožbo – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil v zemljiški knjigi pri pritožnikovih nepremičninah odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižba izbrisa hipoteke. Navedena vpisa sta opravljena v njegovo korist in svojega pravnega položaja glede tega sploh ne more več izboljšati.
zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev sodbe
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti.
pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin
Dvom v verodostojnost izvedenskih mnenj invalidskih komisij bi tožnik moral utemeljiti z navedbo dejstev in dokazov, da navedena organa tožnikove delovne zmožnosti, ob upoštevanju delovne dokumentacije, nista pravilno in popolno ugotovila. Posplošena trditev, da sta invalidski komisiji organa tožene stranke in da že zato mnenja niso objektivna, ne zadošča in ne more biti podlaga za to, da ju sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo oz. da bi izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca.
Dejanje motenja posesti je dejanje, ki samovoljno menja obstoječe posestno stanje. Z njim neka oseba samovoljno vrši svojo dejansko oblast tako, da pri tem negira že obstoječo tujo oblast bodisi v celoti bodisi v določenem obsegu. To dejanje vzpostavlja neko novo oziroma spremenjeno posestno stanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec omejil dejansko oblast tožnikov neoviranega dostopa do njihove hiše in garažiranja osebnega avtomobila ter otežil dosedanji način izvajanja voženj z večjimi vozili s stvarmi za potrebe hiše ter način izvajanja voženj s traktorjem s kurjavo.
V konkretnem primeru gre za spor iz pogodbenega razmerja med gospodarsko družbo in fizično osebo in ne za spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom.
Res mora sodišče poskrbeti, da je predujem založen pred nastankom stroška za izvedbo dokaza, vendar če tega do nastanka stroška ne stori, s tem ne izgubi te pravice oziroma kljub temu lahko zahteva plačilo predujma še potem, ko je strošek že nastal.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
invalidska pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanci
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ (ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih), ne pa državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ tako kot tožnik, ki mu je bila na tej podlagi s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine.
prenehanje obveznosti – zastaranje terjatve – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – prodaja na obroke – obrok leasinga – anuiteta – uporaba pravil o prodaji na obroke – leasing pogodba
Ker je bilo v leasing pogodbi dogovorjeno, da se obroki revalorizirajo mesečno glede na stopnjo temeljne obrestne mere, ne moremo govoriti o anuitetah. Te so namreč vnaprej določene po enakih zneskih, ki dospevajo v plačilo občasno in s katerimi se odplačujeta glavnica in obresti. Če zneski niso enaki, nimajo temeljne značilnosti anuitete in zato za takšna obročna odplačila ne velja tri letni zastaralni rok.
prepozen dokazni predlog - prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.
poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti - nevarna dejavnost – delo na kotni brusilki – odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Nevarna dejavnost je takšna človekova aktivnost, iz katere izvira povečana nevarnost. Biti mora takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo.
OZ člen 179, 180, 181, 182, 183. ZVPSBNO. URS člen 15, 15/4, 26. EKČP.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - kršitev osebnostne pravice pravni osebi
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in tožeči stranki svojega zahtevka zato v nobenem primeru ne moreta utemeljiti na določilu 179. člena Obligacijskega zakonika, ki sicer ureja pravico do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic.
Ureditev po OZ nudi varstvo pravni osebi v primeru kršitve osebnostne pravice in s tem povezane pravice do denarne odškodnine samo v primeru kršitve osebnostne pravice ugleda in dobrega imena, ne pa drugih osebnostnih pravic na podlagi 179. člena OZ.
ZZZDR člen 88, 96, 97, 99. OZ člen 99, 99/1. ZPP člen 274.
izpodbijanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - priznanje očetovstva pred csd - rok za izpodbijanje izjave volje
Tožnik, ki je priznal očetovstvo pri CSD, nima pravice do vložitve tožbe zaradi izpodbijanja očetovstva po določbah ZZZDR. Možno je zgolj izpodbijati izjavo o priznanju očetovstva po določbah 94. člena OZ in naslednjih, vendar v rokih iz 99. člena OZ.
Rok iz 99. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava.