poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti - nevarna dejavnost – delo na kotni brusilki – odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Nevarna dejavnost je takšna človekova aktivnost, iz katere izvira povečana nevarnost. Biti mora takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo.
odškodninska odgovornost dedičev za škodo, ki jo je povzročil zapustnik – odgovornost za zapustnikove dolgove -
Dediči so dolžni poravnati zapustnikove obveznosti, ki so nastale do njegove smrti, kot trenutka prehoda zapuščine na dediče, vendar le do višine podedovanega premoženja.
zamuda dolžnika – vložitev tožbe pred tujim sodiščem
Tožena stranka je prišla v zamudo na dan, ko je bila vložena tožba pred italijanskim sodiščem. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z dnem, ko je tožeča stranka s tožbo terjala plačilo od nje. Ker pa tožeča stranka plačila od tožene stranke ni terjala šele s tožbo s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 5. 2005, na kar se sedaj sklicuje v pritožbi, pač pa že 10. 3. 1992 pred italijanskim sodiščem, je v zamudi že od tistega dne.
Dejanje motenja posesti je dejanje, ki samovoljno menja obstoječe posestno stanje. Z njim neka oseba samovoljno vrši svojo dejansko oblast tako, da pri tem negira že obstoječo tujo oblast bodisi v celoti bodisi v določenem obsegu. To dejanje vzpostavlja neko novo oziroma spremenjeno posestno stanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec omejil dejansko oblast tožnikov neoviranega dostopa do njihove hiše in garažiranja osebnega avtomobila ter otežil dosedanji način izvajanja voženj z večjimi vozili s stvarmi za potrebe hiše ter način izvajanja voženj s traktorjem s kurjavo.
zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev sodbe
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti.
ZOR člen 52, 103, 105, 313, 399, 446, 557, 558. ZPP člen 7, 8, 212.
posojilna pogodba – zadolžnica – nepristna valutna terjatev – dogovor o obrestni meri - nedopustne pogodbene obresti – podatki glede posojilnega razmerja – trditveno in dokazno breme
Posojilodajalec je upravičen zahtevati vrnitev posojila in (dogovorjene) pogodbene obresti v višini kogentno prepisane višine obrestne mere. Za ugotovitev višine obresti, do katerih bi bil upravičen, bi moral tožnik navesti podatke, ki omogočajo njihovo določitev. Navajati bi moral, kdaj točno je toženki dal posojilo v višini 9.000 DEM. Temu trditvenemu bremenu tožnik ni zadostil.
Ko sodišče v izreku sodbe odloči o zakonskih zamudnih obrestih, te od 1.1.2007 vselej prizna od glavnice izražene v eurih – ne glede na to, da so obresti začele teči že pred 1.1.2007.
Kadar dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, postane nevarna zaradi načina njenega opravljanja (zlasti napačnega izvajanja ali opustitve varnostnih ukrepov), gre za krivdno in ne objektivno odgovornost.
prosta presoja dokazov - poškodba pri delu - invalidnost - vzrok invalidnosti
Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k naglušnosti tožnika, je bila akustična poškodba, ki jo je utrpel pri delu, in sicer je na nastanek okvare sluha vplivala v 50 %, 50 % pa je okvara sluha posledica naglušnosti tožnika, ki je bila prisotna pred nesrečo pri delu.
ZKP člen 224. ZPP člen 182, 215. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
vrnitev zaseženih predmetov – vrnitev zaseženega avtomobila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - vrednost dela avtomobila - solastnina – eventualna kumulacija
Pravne posledice združitve so najprej odvisne od tega, ali prej samostojne premičnine pripadajo različnim lastnikom; če je temu tako, pa še od vrednosti posamezne stvari, vrednosti morebitnega vloženega dela ter dobrovernosti lastnikov (izdelava nove stvari in spojitev).
obračun obresti pri izvrševanju sklepa o izvršbi – uveljavitev ZPOMZO-1 - konformna metoda – pripis obresti h glavnici – načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Za vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, pri čemer je glavnica zapadla v plačilo pred 28. 6. 2003 in gre torej le za nadaljevanje obrestovanja glavnice, zapadle pred 28. 6. 2003, je odločilna razlaga 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1.
Glavnica in do 28. 6. 2003 natekle obresti pomenijo denarno obveznost v smislu 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003, ko je dolžnik (zadnjič) prišel v zamudo s plačilom te denarne obveznosti.
SZ člen 147. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2. MSVN priloga G člen 6.
privatizacija stanovanj – najemna pogodba – zastaranje – vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ
Tudi tožbeni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ zastara.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – premoženjska škoda - dejansko vprašanje
Pravica na podlagi 194. člena ZOR je odškodninskopravne narave. Za odločitev so zato pomembna dejanska vprašanja denarnih prilivov in odlivov, ne pa njihov pravni izvor.
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper odločbo o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo sodne takse, je najmanj preuranjena glede na to, da se do vrednosti spornega predmeta v izreku odločbe ni opredelilo. Če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (v konkretnem primeru se je postopek končal s sodno poravnavo), je namreč na podlagi določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti predmeta, ki je nato podlaga za plačilo sodne takse.
Izvrševalec posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču, ima posestno varstvo. Posestno varstvo se v tem primeru omejuje na del stvari (npr. služnostna trasa), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059460
ZPP člen 179, 286, 286/1. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
ugovor zastaranja – pritožbena novota – prekluzija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornosti – nasprotna tožba – rok za odgovor na nasprotno tožbo – zastaralni rok – zahtevek za plačilo prometne vrednosti zemljišča
Ker sodišče prve stopnje ni podelilo nasprotni toženi stranki roka za odgovor na nasprotno tožbo (179. člen ZPP), je ta lahko še v pritožbi podala ugovor zastaranja nasprotnega tožbenega zahtevka.
Terjatev za plačilo prometne vrednosti zemljišča iz 5. odstavka 25. člena ZTLR je lastnik zemljišča lahko uveljavljal še v petletnem splošnem zastaralnem roku, ki je začel teči po preteku triletnega prekluzivnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je bila končana gradnja gradbenega objekta.
Po uveljavitvi ZST-1 in ZPP-D ni več podlage za to, da bi pravdno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep, ki se nanaša na sodno takso.
Ker torej ZST-1 ne ureja pravice do pritožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna. Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi sicer zapisalo pravni pouk, po katerem naj bi bila pritožba dovoljena. Vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin
Dvom v verodostojnost izvedenskih mnenj invalidskih komisij bi tožnik moral utemeljiti z navedbo dejstev in dokazov, da navedena organa tožnikove delovne zmožnosti, ob upoštevanju delovne dokumentacije, nista pravilno in popolno ugotovila. Posplošena trditev, da sta invalidski komisiji organa tožene stranke in da že zato mnenja niso objektivna, ne zadošča in ne more biti podlaga za to, da ju sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo oz. da bi izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca.