delitev solastnine – spor o velikosti solastniškega deleža – napotitev na pravdo – domneva lastništva – prekinitev nepravdnega postopka
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
pravdna sposobnost stranke – dokazni standard zanesljivosti - prekarij
Tožnici poslovna sposobnost (na katero je vezana pravdna sposobnost) formalno ni bila odvzeta. A to še ne pomeni, da je tožnica sposobna razumeti pomen svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora o njenem obstoju oziroma neobstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti.
ZZZDR člen 86, 88, 90, 90/1, 92, 99. URS člen 54. ZPP člen 8, 214, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroci – izpodbijanje očetovstva – zahtevek za izpodbijanje očetovstva – zahtevek na ugotovitev očetovstva – teleološka razlaga zakona – začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – krvne preiskave
Člen 99 ZZZDR posebej ne določa, da bi moral tožnik istočasno s tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti tudi tožbo na ugotovitev očetovstva, vendar namen, ki ga zasledujejo pravna pravila v zvezi z urejanjem teh razmerji po ZZZDR, ob upoštevanju zakonske težnje po celoviti ureditvi posebnega varstva otrok, zahtevajo prav takšen tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, ker je štelo, da je v otrokovo korist, da se ohrani obstoječa družinska skupnost, kar pa pri pravočasno vloženi tožbi na izpodbijanje očetovstva ni relevantna okoliščina. Le ob ugotovljenih izjemnih okoliščinah na strani tožnika ali otroka, se bi morda izkazalo kot (pravno) pravično in zato nujno potrebno, da se to pravno pravilo »prebije«, ker bi se ugotovilo, da ne pokriva izjemnih dejanskih stanov.
v dokaznem postopku izvedeni dokazi z izvedenci medicinske stroke. Noben zakon ne določa, da je mogoče ugotoviti ali izpodbiti očetovstvo le, če je izveden dokaz z izvedencem medicinske stroke, s tem, da zoper tožene stranke ni predpisana nobena prisilna sankcija, da bi se udeležili medicinskih preiskav ali razpisanih glavnih obravnav.
prepozen dokazni predlog - prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0056874
SPZ člen 39, 40, 60, 60/1, 60/3. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske s pravnim poslom na premičnini – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – izročitev v posest – posestni konstitut
Dokler dolžnik kot prodajalec svojih premičnin ne izroči kupcu, je na teh premičninah dopustna izvršba z rubežem. Ne glede na to, da je bila prodajna pogodba že sklenjena, lastninska pravica, ne da bi bil opravljen razpolagalni pravni posel, na kupca ni prešla.
pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin
Dvom v verodostojnost izvedenskih mnenj invalidskih komisij bi tožnik moral utemeljiti z navedbo dejstev in dokazov, da navedena organa tožnikove delovne zmožnosti, ob upoštevanju delovne dokumentacije, nista pravilno in popolno ugotovila. Posplošena trditev, da sta invalidski komisiji organa tožene stranke in da že zato mnenja niso objektivna, ne zadošča in ne more biti podlaga za to, da ju sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo oz. da bi izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca.
OZ člen 59, 59/2, 837, 849, 850. ZNPosr člen 5, 13. ZPP člen 8, 337.
posredniška pogodba – provizija – odložni pogoj
Obveznost plačila provizije sta pravdni stranki vezali na pogoj sklenitve nadaljnjih dveh posredniških poslov. Ker se kasneje nista dogovorili za tožničino posredovanje pri nakupu dveh stanovanj, se dogovorjeni odložni pogoji ni izpolnil in spremenjeni dogovor o proviziji ni začel učinkovati. Tožnica je upravičena do dogovorjenega plačila za posredovanje pri prodaji hiše v višini 1,8 % prodajne cene nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056877
OZ člen 179. ZOR člen 200. ZVPSBNO. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – numerus clausus oblik nepremoženjske škode – dolgotrajnost postopka – stroški postopka – načelo uspeha –sprememba sodne prakse
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana oblika škoda ne po določbah Ustave RS ne po določbah OZ oziroma ZOR. Zakonodajalec je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, ki so taksativno naštete v 179. do 182. čl. OZ (ali 200. do 203. čl. ZOR).
Sprememba sodne prakse, ki nastane po vložitvi tožbe in odločanju na prvi stopnji, je lahko okoliščina, ki se upošteva pri odločanju o stroških vsega postopka.
določitev vrednosti spornega predmeta – pritožba zoper odločbo o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo sodne takse, je najmanj preuranjena glede na to, da se do vrednosti spornega predmeta v izreku odločbe ni opredelilo. Če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (v konkretnem primeru se je postopek končal s sodno poravnavo), je namreč na podlagi določila 2. odstavka 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti predmeta, ki je nato podlaga za plačilo sodne takse.
pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – premoženjska škoda - dejansko vprašanje
Pravica na podlagi 194. člena ZOR je odškodninskopravne narave. Za odločitev so zato pomembna dejanska vprašanja denarnih prilivov in odlivov, ne pa njihov pravni izvor.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena ZIZ potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
začasna odredba – obramba dolžnika zoper predlagano začasno odredbo
Dolžnik se proti zavarovanju z začasno odredbo ne more uspešno braniti z ugovorom, da mu začasna odredba preprečuje zavarovanje bodočega dolga (kredita) proti tretji osebi.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – vsebina izvršilnega predloga – obseg preizkusa izvršilnega predloga – izvršljivost sodne poravnave
Na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ mora upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega zahteva izvršbo, v predlogu za izvršbo določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Breme dokazovanja resničnosti vsebine podatkov v predlogu je na upniku v primeru, če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi. Navedene določbe ZIZ pa ne pomenijo, da bi sodišče prve stopnje moralo dovoliti izvršbo ne glede na vsebino predloga za izvršbo (in izvršilnega naslova, če je ta priložen izvršilnemu predlogu). ZIZ namreč ne izključuje preizkusa izvršilnega predloga glede obstoja formalnih in materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 490. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije – vrednost pravnomočno odločenega zahtevka
Če je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil postopek končan in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, se postopek na prvi stopnji ni končal, saj je razveljavljeni sklep izgubil vse pravne učinke.
obračun obresti pri izvrševanju sklepa o izvršbi – uveljavitev ZPOMZO-1 - konformna metoda – pripis obresti h glavnici – načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Za vprašanje, kaj vzeti kot podlago za izračun zakonskih zamudnih obresti po 28. 6. 2003, pri čemer je glavnica zapadla v plačilo pred 28. 6. 2003 in gre torej le za nadaljevanje obrestovanja glavnice, zapadle pred 28. 6. 2003, je odločilna razlaga 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1.
Glavnica in do 28. 6. 2003 natekle obresti pomenijo denarno obveznost v smislu 1. odstavka 1. člena ZPOMZO-1, ki se obrestuje od 28. 6. 2003, ko je dolžnik (zadnjič) prišel v zamudo s plačilom te denarne obveznosti.
URS člen 14, 14/1. ZŠtip člen 13. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 8.
državna štipendija – načelo enakosti
Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij s tem, ko v okviru dohodkovnega cenzusa določa pogoj za pridobitev štipendije ter ob tem upošteva oddaljenost dijakov in študentov od kraja šolanja in razvitost regije, iz katere je dijak oziroma študent, ne krši načela enakosti pred zakonom.
Izvrševalec posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču, ima posestno varstvo. Posestno varstvo se v tem primeru omejuje na del stvari (npr. služnostna trasa), na kateri se izvaja bodisi delna posest bodisi soposest.
zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev sodbe
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti.
pravni interes za pritožbo – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – zavrženje pritožbe
Pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil v zemljiški knjigi pri pritožnikovih nepremičninah odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižba izbrisa hipoteke. Navedena vpisa sta opravljena v njegovo korist in svojega pravnega položaja glede tega sploh ne more več izboljšati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056884
ZVSmuč člen 5, 5-5, 7, 12, 12/2. OZ člen 131, 131/2, 171, 179. Pravilnik o vrsti in obliki opozorilnih in obvestilnih znakov, znakov za prepoved in znakov za obveznost na smučišču. ZPP člen 212, 286, 337.
Smučanje je sicer šport, ki je zaradi okoliščin, v katerih se odvija, že v svojem bistvu povezan s tveganjem, vendar pa je na urejenem smučišču obseg običajnih nevarnosti, ki zadevajo smučarja samega in ki jih je dolžan prevzeti sam, nujno zamejen z dolžnostmi, ki jih upravljavcu v zvezi z urejanjem in pripravo smučarskih prog nalagajo predpisi, ki imajo namen zagotoviti, da za smučarje na smučišču ni posebnih nevarnosti. Ni možno dopustiti, da bi se obveznost upravljavca v zvezi z urejenostjo smučišča skrčila zgolj na ureditev smučišča pred pričetkom obratovanja in to ne glede na to, kako se stanje smučišča, upoštevajoč pri tem vremenske razmere in druge okoliščine, ki na to vplivajo, kasneje spreminja.