sanacija plazu - odgovornost več oseb za isto škodo - porazdelitev odgovornosti - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Če škodo povzroči več oseb in je v njen izvor ter nastajanje hkrati vključen še oškodovančev prispevek, je pomembno, kakšna je narava ravnanj odškodninsko odgovornih povzročiteljev. Lahko so delovali skupaj (kot so delovali prvi trije toženci, ko so opravili izkop materiala na nižje ležečih zemljiščih), lahko pa neodvisno drug od drugega, pri čemer ni mogoče ugotoviti deležev pri povzročeni škodi. Tudi v tem primeru je odgovornost vseh povzročiteljev solidarna. Vendar, ko delujejo neodvisno drug od drugega, lahko povzročitelji glede na škodno posledico delujejo na različnih vzročnih ravneh, med drugim tudi s prispevkom na isti vzročni ravni kot oškodovanec. V takem primeru povzročiteljev prispevek, njegovo škodno dejanje, konkurira oškodovančevemu prispevku, zato oškodovančev prispevek zmanjšuje, hkrati pa povečuje skupni delež odgovornosti, ki bremeni solidarno odgovorne sopovzročitelje (seveda pod pogojem, da ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi). To pomeni, da je vse odvisno od tega, kakšna je vzročna narava povzročiteljevega prispevka, tj. komu konkurira in ali je mogoče ugotoviti njegov delež pri povzročeni škodi.
predlog za dopustitev revizije - izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - povrnitev škode - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je na podlagi ZPŠOIRSP v upravnem postopku prejela pavšalno odškodnino za 261 mesecev izbrisa v znesku 13.050 EUR. Meni, da je upravičena do višje odškodnine. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bi pravična odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tožnice skupaj znašala 10.750 EUR, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
OZ člen 6, 6/3, 131, 131/1, 135. URS člen 26. ZOIzk-1 člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/4.
odškodninski spor - odgovornost države za delo upravnega organa - upravni postopek - izdaja osebne listine - javni uslužbenec - standard potrebne skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljiva škoda - ugoditev reviziji
Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti.
Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.
OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 3, 3/1-2, 5, 10. ZPP člen 380.
nesreča pri delu - opustitev nadzora - nesreča na gradbišču - vzročna zveza
Do škode, ki jo je utrpel tožnik, je prišlo, ko mu pri prečkanju iverne plošče, ki je bila zaradi nizkih temperatur in jutranje vlage spolzka, spodrsnilo. Hoja delavca po terenu na gradbišču (tudi če je teren spolzek) pomeni delavčevo običajno in pogosto aktivnost. Od njega zahteva običajno pazljivost oziroma povprečno skrbnost in ne predstavlja aktivnosti, ki bi jo moral delodajalec posebej nadzorovati in delavcu v zvezi s tem dajati posebna navodila. Od delodajalca ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in daje delavcem navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi hojo po gradbišču. Škode, ki je tožniku nastala, ne bi preprečilo niti pravilno ravnanje prve toženke v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. To pa pomeni, da v konkretnem primeru tudi opustitev prve toženke glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tožnika (nadzor, dajanje navodil) ni vzročno povezana s škodo, ki je tožniku nastala.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - državni tožilec - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, ZPIZ ni upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ, zato je odgovor na dopuščeno vprašanje brezpredmeten.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, nastalo v prometni nesreči, zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil izključni vzrok za nesrečo nepravilno zavijanje tožnika, da je stranski intervenient zaradi alkoholiziranosti sicer imel okrnjeno sposobnost reagiranja, ampak ta, glede na ugotovljeni potek dogajanja, ni vplivala na nastanek nesreče.
Tožnik ni izkazal izpolnjevanje pogojev za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninska tožba - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - sedež v stavbi pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da sta prvi in drugi toženec sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru, tretji tožnik ter četrta in peta toženka pa sodniki Višjega sodišča v Mariboru, pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00051963
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - povrnitev škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - traktor - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - soprispevek oškodovanca - uporaba določb ZOZP - zavrnitev predloga
OZ člen 13, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 14, 213, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-8, 379, 379/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
dopuščena revizija - ugoditev reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina škode - dokazno breme glede škode - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo proste presoje dokazov - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Opustitev dokaza s tožničinim zaslišanjem je bila posledica njene avtonomne odločitve, da se ne odzove vabilu. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče pretehtati, ali bi moralo sodišče prve stopnje kljub temu izvesti druge dokaze, ki jih je predlagala tožnica.
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja telesnih bolečin ni dokazala.
Drugačen pa je v konkretnem primeru položaj pri dokazovanju tožničinih duševnih bolečin in strahu. Stališče sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbene očitke glede zavrnitve tožničinega dokaznega predloga z izvedencem glede obstoja duševnih bolečin in strahu, češ da je dokaz neprimeren, ni pravilno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.
ZPP člen 154, 155, 286.b, 367.a, 367.a/1, 377, 385, 385/2, 385/3, 391. URS člen 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - načelo pravnomočnosti - odškodninska odgovornost države - preskakovanje pravnih sredstev - stroški pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Odškodninska odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave je skrajno sredstvo. Tožnika sta imela na podlagi prvega odstavka 286.b člena v povezavi z 349. členom ZPP dolžnost opozoriti sodišče, da se z udeležbo odvetnika četrte do šeste tožene stranke v ponovnem sojenju ne strinjata. Na ta način bi lahko dosegla drugačno stroškovno odločitev. Zaradi neizčrpanja razpoložljivih pravnih sredstev posledično ni mogoče govoriti o protipravnosti stroškovne odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00051852
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1, 467. ZFPPIPP člen 156.
stečajni postopek - prodaja pravne osebe v stečaju - javna dražba v stečajnem postopku - ničnost prodajne pogodbe - povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
Čeprav sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je v okviru prodaje na javni dražbi odgovornost za napake že na podlagi zakona izključena (156. člen ZPPSL v zvezi z 467. členom OZ), pa to ne pomeni, da je s tem izključena možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega senata ali stečajnega upravitelja zaradi prekoračitve pravno dopustne meje ali zlorabe takšne prodaje. Po naravi stvari namreč ne more biti smisel določbe o izključitvi jamčevanja za napake v primeru prodaje v stečajnem postopku (tudi) v pravnem varstvu (zatrjevane) zlorabe postopka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL člen 43, 43/1.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - kriteriji - zavrnitev predloga za dopustitev revizije