JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019249
OZ člen 18, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
Sklicevanje na pozitivno pravno ureditev ne daje podlage za avtomatično sklepanje o neposlovni odškodninski odgovornosti naročnika (toženke), če do izvajanja posla ne pride na predpisan način. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti se kot merilo za presojo protipravnosti uporablja predvidljivost negativne posledice ravnanja. Pri opustitvenih ravnanjih se presoja, ali je bilo v času opustitve mogoče tudi predvideti negativno posledico, ki bi iz takšne opustitve izhajala.
Okoliščine obravnavane zadeve ne kažejo, da bi bilo že v času toženkine opustitve zahteve po predložitvi bančne garancije, ki je bila predvidena v 10-dnevnem roku po podpisu Pogodbe (2. 12. 2009), mogoče sklepati o konkretni negativni posledici takšne opustitve, to je v neplačilu podizvajalcev v času, ko so bila dela že opravljena in ko je tožnica na toženko naslovila zahtevek za plačilo približno leto dni po podpisu pogodbe (decembra 2010).
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00020119
OZ člen 357. ZOSRL člen 159, 162. Uredba (ES) št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč člen 1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
povrnitev premoženjske škode - terjatev iz zavarovalne pogodbe - letalska nesreča - balonarska nesreča - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - zastaranje terjatev iz prevozne pogodbe - stroški zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - Uredba (ES) 889/2002 - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - nadaljnja škoda - zvišanje tožbenega zahtevka - prekinitev zastaralnega roka - acte claire - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok, bi bila v nasprotju z zavezujočo in neposredno uporabno Uredbo (ES) št. 889/2002, konkretno z njeno povsem jasno in nedvoumno določbo Priloge (acte clair), po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke […] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Razen tega zastaralni rok odškodninskega zahtevka ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok.
Vendar bi zastaralni rok, kot je urejen v Prilogi Uredbe v primerih, kakršen je obravnavani, ob stališču sodišča prve stopnje izvotlil pravico do sodnega varstva. Kadar bi institut zastaranja izvotlil načelo učinkovitega sodnega varstva, kot je določeno v 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je nujna razlaga, po kateri vložitev zahtevka za posamezno vrsto škode pomeni prekinitev zastaralnega roka tudi glede morebitnih zvišanj zahtevka zaradi naknadno nastale ali ugotovljene škode, kot so v obravnavanem primeru novi (dodatni) stroški zdravljenja (tožnica je namreč pravočasno, že v tožbi zahtevala povrnitev stroškov zdravljenja). Taka razlaga je tudi v skladu z dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je dala glede tega dokaj jasen odgovor. Strniti ga je mogoče takole: če je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med postopkom izvajanja dokazov (največkrat iz mnenja izvedenca), zvišala zahtevek, se šteje, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. ZUPUDPP člen 2. OZ člen 131. URS člen 2, 26.
urejanje prostora - državni prostorski načrt - sprememba namembnosti zemljišča - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja države - nezakonitost podzakonskega predpisa - prekoračitev pooblastila - kvalificirana stopnja napačnosti - subsidiarnost odškodninskega varstva - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - pravica do pravnega sredstva - pristojnost pravdnega sodišča - pristojnost upravnega sodišča - postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Pri presoji, ali razlaga določb o delegirani pristojnosti dosega standard protipravnosti kot nosilne predpostavke javnopravne odškodninske odgovornosti države, je treba upoštevati utrjeno stališče sodne prakse, da so ravnanja oblastnih organov protipravna le v primerih kvalificirane stopnje napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne.
Nadaljnja večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je subsidiarnost tega varstva. Gre za skrajno sredstvo, ultimum remedium. Iz načela subsidiarnosti izhaja zahteva po izčrpanju pravnih sredstev.
Vprašanje, ki ga je zato treba najprej razrešiti, je, ali imajo tožniki pravno sredstvo, s katerim bi izničili vpliv sporne Uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru na njihov pravni položaj. Zoper Uredbo tožniki trenutno (še) nimajo neposrednega pravnega sredstva. Vendar to še ne pomeni, da so tožniki brez pravnega varstva. Če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. Posledice zatrjevane nezakonitosti Uredbe bi bilo mogoče sanirati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
zavarovanje civilne odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - padalstvo - skok s padalom v tandemu - oprostitev odgovornosti - soodgovornost oškodovanca - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se od tistega, ki se izpostavi njemu poznanim in prepoznavnim tveganjem, pričakuje, da bo sam skrbel za svojo varnost. Organizator še vedno lahko odškodninsko odgovarja, vendar le za škodo, ki nastane zaradi njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo, ki nastane zaradi rizika, ki ga šport prinaša sam po sebi.
Za skok s padalom v tandemu se je tožnik odločil sam prostovoljno, očitno zaradi atraktivnosti in vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanec tožene stranke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnikom in zavarovancem tožene stranke.
povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnost
Ni dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019596
OZ člen 131. ZPP člen 367, 367/2.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odstop od predpogodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - običajno poslovno tveganje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - solidarnost na upniški strani
Nastalo škodo zaradi odstopa od predpogodbe je zato mogoče pripisati predvsem normalnemu poslovnemu tveganju, ki sta ga sprejela ob dejstvu, da v najem ponujata poslovni prostor v etažni lastnini, kjer je sodelovanje z drugo etažno lastnico oteženo.
Četudi je bila notarki znana "veriga poslov", ti posli medsebojno niso bili povezani tako, da bi ji omogočali, da sama z vrnjeno varščino poplača kredit. Notar namreč ne more prevzeti vloge razsodnika in v primeru nesoglasij ali zapletov posebej raziskovati sporne okoliščine med strankami, izvajati dokazov ali celo odločati v prid ene ali druge stranke, tudi s tem, da neupravičeno (brez pooblastila upravičene osebe) zadržuje denarna sredstva na svojem računu. Vsak udeleženec obligacijskega razmerja mora predvsem sam proučiti ekonomske učinke pravnega posla.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delodajalca - vojak - skok s padalom
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za poškodbo, ki je tožnici nastala ob udeležbi na Evropskem padalskem prvenstvu v A. in ali gre pri tem za poškodbo pri delu?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00018951
ZPP člen 341, 355. OZ člen 104, 104/2.
sprememba sodne odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - povrnitev materialne škode - odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost - razveza predpogodbe - jasno pogodbeno določilo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode
Revidentka je sodišču druge stopnje očitala zmotno uporabo 355. člena ZPP, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni (na obravnavi) dopolnilo postopka in odpravilo pomanjkljivosti, vendar očitek ni utemeljen. Sodišče druge stopnje namreč sodbe sodišča prve stopnje ni spremenilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar bi narekovalo dopolnitev postopka in opravo obravnave na drugi stopnji, temveč zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot to izhaja iz njegovega sklicevanja na 341. člen ZPP. Sodišče druge stopnje ni ugotavljalo novih dejstev, temveč je ugotovljena dejstva drugače materialnopravno presodilo.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravilna razlaga zakona - zastaranje davčne obveznosti - analogna uporaba OZ - pretrganje zastaranja
Ali je upravni organ ravnal protipravno, ko je na napačen način uporabil pravni predpis, se presoja v vsakem primeru posebej. Pri tem se upošteva predvsem (ne)jasnost pravnega predpisa. Čim več možnih razlag. ki jih je mogoče argumentirano zagovarjati, ponuja, toliko več manevrskega prostora ustvarja za ravnanje državnega organa in s tem tudi prostora, znotraj katerega njegovega ravnanja ni mogoče prepoznati kot protipravnega. V tem smislu zagovarja sodna praksa stališče, da ravnanje znotraj pooblastil za odločanje ne pomeni protipravnosti.
V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v družbi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški - bodoča škoda - vzročna zveza - pravica do zasebne lastnine
Postopek razlastitve ali razlastitev sama, na delovanje lokala nista vplivala. Četudi družba A. d. n. o. tožeči stranki ni plačevala najemnin in ji od odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2010 (ko so bila dela že zdavnaj končana) ni izplačevala osebnih dohodkov, regresa in plačanega dopusta pa ji ni zagotovila vse od leta 1998, torej to ni posledica razlastitve (ali razlastitvenega postopka).
Funkcija odškodnine za razlastitev je omogočiti prizadetemu, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Nikakor pa njen namen ni v pokrivanju vse sedanje in bodoče škode, ki jo prizadeti utrpi in ki s samim posegom niti ni povezana.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost glavnega izvajalca - podizvajalci - opustitev - uporaba tehnično neustreznega orodja - soprispevek - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - odškodnina v obliki denarne rente - normalen tek stvari - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije zoper sklep
Vrhovno sodišče pritrjuje oceni o protipravni opustitvi prvega toženca, ki je v tem, da ni preprečil dela s tehnično neprimernim orodjem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, da je skrbel za tehnično ustreznost strojev in orodja ter je imel zaradi samostojnosti pri dostavi in uporabi orodja vpliv na varnost delovnega procesa.
Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Gre torej za hipotetično kategorijo, pri čemer se upoštevajo tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na nepremičnini - z razlastitvijo povezani stroški
V primeru odškodnine zaradi razlastitve je eden od zakonskih pogojev za povračilo škode to, da je oškodovanec v času razlastitve lastnik odvzetih zemljišč.
Revizija se dopusti glede vprašanja, kako v konkretnem primeru, ko odmerjena odškodnina presega znesek zavarovalne vsote, upoštevati tožničin 50 % soprispevek k nastali škodi.
Glede na različno pripisovanje pomena pojmu "stanje kredita" je pravilno izhodišče presoje, da je treba njegovo pravo vsebino dognati s pomočjo razlagalnih pravil.
Tožnik ne zatrjuje kršitve zakonskih določb o zastavi vrednostnih papirjev ali o kreditni pogodbi, pa tudi ne določb Zakona o potrošniških kreditih. Golo poudarjanje, da naj bi sodišči ne upoštevali bistva lombardnega kredita, tako ostaja na povsem abstraktni ravni in je zato brez pomena. Če pa banka morda ni sprejela ustreznih ukrepov zaradi zagotovitve potrebne stopnje zavarovanja danega kredita in je zaradi opustitve dopolnitve danih zavarovanj kredita prevzela višje finančno tveganje, kot je to običajno pri tovrstnih poslih, to ne posega v pogodbeno razmerje med banko in tožnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00019776
ZPP člen 181. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 15, 34, 35, 39, 39/1.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do osebnega dostojanstva - praktična konkordanca - športna dejavnost - trener - kritika javne osebe - relativno javna oseba
Toženec ni postavil kategorične izjave o tožnikovi vpletenosti v prirejanje rezultata predmetne tekme. Izrazil je le sum, pa še to z zelo previdno izjavo, ki ni direktno obtožila tožnika, da je ravnal nemoralno. Šlo mu je zgolj za to, da vpliva na razpravo o zadevi, ki je bila nedvomno javnega pomena oz. v javnem interesu (poštenem ravnanju v športu) in nikakor ne za žalitev oziroma sramotitev tožnika. Slednji pa je bil glede ravnanj pri opravljanju svoje funkcije športnega trenerja kluba, ki sicer ne spada v krog javnih osebnosti absolutnega značaja oziroma oseb par excellence (na primer politiki), ki so kot predstavniki najpomembnejših družbenih funkcij in zato v največji meri od vseh povezani z javnim interesom, najbolj lahko podvržene kritiki, oziroma morajo trpeti najširše meje kritike, temveč spada kot javna oseba iz popularne poklicne športne dejavnosti, v lokalnem okolju in širše, v drugo kategorijo – relativnih javnih oseb, vendarle dolžan trpeti širše meje še sprejemljive kritike, ki je v javnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00018562
OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 378. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - prepoved prometa z živili - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - inšpekcijsko nadzorstvo - varovanje zdravja - inšpekcijski postopek - nedopustno dolgo trajanje postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - inšpektor - malomarnost
Tožnik je glede na toženkino ravnanje v konkretnem primeru upravičeno štel, da mu sporna pisna odločba prepoveduje uporabo konkretnih sestavin, ki jih je tožnikova družba uporabljala pri izdelavi sporne pijače, ker naj bi vsebovale THC in je bila s tem tožniku onemogočena proizvodnja, kot je toženki pravilno obrazložilo tudi pritožbeno sodišče. Zaradi napačnega postopanja upravnega organa se je ta postopek nerazumno dolgo zavlekel, v tem času pa je bilo tožniku onemogočeno uporabljati surovine, na katerih je temeljila njegova receptura, čeprav je v vmesnem času poskušal izkazati njegovo ustreznost. Bistven zastoj v postopku je povzročil prav drugostopenjski inšpekcijski organ. Pravilen je zaključek nižjih sodišč o toženkinem malomarnem ravnanju, saj je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno ravnanje inšpektorice v nasprotju z dolžno skrbnostjo in predpisi, ravnanje inšpekcijskega organa pa je odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.