Preventivna funkcija odškodninskega prava tudi v luči splošnega načela neminem laedere ne seže tako daleč, da bi lahko oškodovanec zgolj zato, ker mu je nastala škoda na zemljišču, ki je sicer namenjeno tudi splošni rekreaciji oziroma uporabi širšemu krogu ljudi oziroma uporabnikov, od njegovega lastnika oz. upravljalca lahko terjal povrnitev škode. Na športnih rekreativnih površinah, kot so tudi športni stadioni, so postavljene lahko različne ovire oziroma naprave, namenjene prav uporabi takšnih objektov v športne in rekreativne namene, kot njihovi normalni sestavni oziroma funkcionalni deli. Le teh ob odsotnosti ustreznih predpisov oziroma običajev ni treba posebej zavarovati, uporabniki pa jih morajo upoštevati na ta način, da poskrbijo tudi za lastno varnost oz. za varno uporabo rekreativnih in športnih površin. To pa seveda predpostavlja tudi uporabo objektov, kakršen je stadion, v skladu s predpisanim režimom oziroma pravili v času, ko je vidljivost zadostna za normalno uporabo in seveda ob potrebni skrbnosti. Pričakuje se skrbnost povprečno skrbnega uporabnika, če te ni, se ravnanje lastnika oziroma upravljalca takšnega objekta ne obarva s protipravnostjo. Odgovor na dopuščeno vprašanje je ob vsem povedanem torej, da prvotoženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
URS člen 22. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13, 28. ZOR člen 200.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kriteriji za odmero odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Tožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran. To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.
družba z omejeno odgovornostjo - poslovodenje družb - vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodje - pridobitev protipravne premoženjske koristi - zahtevek družbe proti poslovodji - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščine
S poslovodenjem praviloma ni mišljeno opravljanje poslov, to je izvajanje dejavnosti podjetja, temveč vodenje podjetja. Pri vodenju poslov gre namreč praviloma za vodilna dela in naloge, za vodenje družbe in njenih poslov, ki je v domeni uprave. Kot poslovodstvo tako na splošno razumemo operativno vodenje delovanja družbe, ki pa obsega tudi vodenje finančnega poslovanja in skrb za zakonitost poslovanja. Prav pooblastila, ki jih je toženi stranki kot poslovodji dajal ta položaj, pa je tožena stranka izrabila pri poslovodenju (vodenju in nadziranju finančnega poslovanja družbe) na škodo družbe.
V konkretnem primeru gre torej za prikrajšanje v zvezi s poslovodenjem. Tožena stranka je namreč protipravno premoženjsko korist pridobila kot začasni direktor gospodarske družbe, in to pri vodenju finančnega poslovanja družbe, pri poslovanju z njenim transakcijskim računom, ko je kot poslovodja »odrejala gotovinske dvige« (nakar so podrejeni »po nje[n]ih navodilih« dvigali gotovino in ji jo izročali). Dajanje odredb pa je značilnost poslovodenja.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 7, 286a, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - višina odškodnine - vpliv prejšnje poškodbe na višino odškodnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - prekluzija - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OZ člen 179, 182. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OZ člen 6, 6/2, 480, 766, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 11/2.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe iz mandatnega razmerja - odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda roka za vložitev tožbe
Pri ravnanju zavarovanca tožene stranke ni šlo (le) za zmotno pravno naziranje, kot zatrjuje revidentka, ampak za ravnanje, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti. Odvetnik je tako s podajo neučinkovitega odstopa od pogodbe, ki se ga je celo zavedal, kot tudi z zamudo prekluzivnega roka iz 480. člena OZ ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka - opredelitev tožene stranke v tožbi - napačna označba stranke - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe - zavrženje tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti
Revizijski očitki o malomarnem ravnanju prvega toženca niso utemeljeni. Nižji sodišči sta ravnanje prvega toženca pravilno presojali po strokovnih standardih, ki so veljali v času vložitve tožbe in ne po (strožjih) standardih, ki so se oblikovali kasneje po sprejemu novega ZPP. V času spornega ravnanja - poprave tožbe za prvega toženca - zavrženje tožbe glede na tedanjo sodno prakso in ravnanje sodišča prve stopnje ni bilo predvidljivo.
Sodišče v zadevi P 1087/97 tožbe po ugotovitvi, da kot tožnik ne nastopa pravna, temveč fizična oseba, ni nemudoma zavrglo, temveč je izdalo sklep o prekinitvi postopka. V tem sklepu je bil kot tožeča stranka naveden tožnik kot fizična oseba, poleg tega je bilo mogoče že iz same okoliščine, da se je sodišče odločilo za prekinitev postopka, sklepati, da je popravo tožbe sprejelo. Če bi sodišče prve stopnje štelo, da je tožeča stranka še vedno pravna oseba, vprašanje veljavnosti pogodbe, sklenjene med tretjimi osebami, ne bi moglo predstavljati predhodnega vprašanja. Iz postopanja sodišča prve stopnje je torej toženec lahko utemeljeno pričakoval, da je sodišče popravo naziva tožnika sprejelo in posledično vložitev nove tožbe ni potrebna. Njegovo pričakovanje je bilo v skladu s tedanjo sodno prakso, ki je precej širše dopuščala popravo tožbe oziroma so sodišča pri podobnih pomotah celo sama stranke pozivala k popravi tožbe.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - upoštevanje navodil - izključitev odgovornosti - preprečljivo in predvidljivo ravnanje - ravnanje oškodovanca - mandatna pogodba z odvetnikom - odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda roka za vložitev revizije
Okoliščina, da je bil oškodovanec nekvalificiran delavec, ki se ni spoznal na konstrukcijske lastnosti objekta, ni odločilna za presojo vzročnosti. Bistveno je, da mu je bilo jasno naročeno, naj preneha z delom (ročnim žaganjem), da tega navodila ni upošteval in je ravnal v nasprotju z njim.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00012867
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - delovni stroj - prometna funkcija vozila - uporaba določb ZOZP
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se je viličar v trenutku nastanka škodnega dogodka uporabljal kot prevozno sredstvo, uporabljeno v skladu z običajnimi funkcijami motornega vozila (v njegovi prometni funkciji) in so posledice tovrstne nesreče zajete z zavarovanjem AO.
Dolžnost pozitivnega ravnanja je bremenila tožnico tako, da bi morala zavarovalnici prepustiti vodenje pravde ne zgolj na podlagi njene udeležbe kot prve tožene stranke, temveč tudi kot tiste, ki bi ji celo morala izbrati odvetnika za njeno (tožničino) zastopanje. Tožnica pa je ravnala drugače. Odločila se je, da pooblasti za zastopanje v pravdi odvetnika, ki si ga je sama izbrala. S tem pa je prevzela tveganje procesnih opustitev oziroma nestrokovnega ravnanja izbranega odvetnika v pravdi izključno v svoje breme. Čeprav je prva tožena stranka vedela, da je tožena tudi tožnica, ni bila dolžna tožnici izbirati drugega – dodatnega odvetnika. Tudi ni imela razumnih razlogov, da bi tako ravnala. Ni ji namreč mogoče naložiti take skrbnosti, ki bi temeljila na predvidevanju, da s strani zavarovanca izbrani odvetnik v pravdi ne bo ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, na primer: da niti ne bo vložil pritožbe na podlagi predhodne strokovne ocene o primernosti pred sodiščem prve stopnje prisojene višine odškodnine. Posledično njena skrbnost v razmerju do tožnice prav tako ni bila tako dalekosežna, da bi jo morala še posebej opozarjati na vložitev pritožbe, ob razumnem pričakovanju, da bo tožničin pooblaščenec kot strokovnjak enako poskrbel za tožničine interese, kot je to zanjo storil njen pooblaščenec.
ZPP člen 337, 337/1, 370, 370/3. OZ člen 131, 131/1, 140. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 116, 116/4, 116/5, 117, 117/1.
Nepravilen je zaključek nižjih sodišč, da tožnik ni dokazal škode, ker bi tožnik (ki se je odločil, da ne bo plačal stroškov sodnega izvršitelja in stroškov povratnega prevoza) lahko predlagal oziroma zahteval, da toženec preko sodišča organizira dražbo za prodajo stvari, pa tega od leta 2009 ni storil in tudi ni trdil, da je stvari kdaj kasneje poskušal poiskati oziroma da so uničene ter da so bili kdaj kasneje poravnani stroški opravljene izvršbe z dne 24. 9. 2009 (kar je bilo pogoj za vrnitev spornih premičnin). Po presoji Vrhovnega sodišča trditve tožnikov, da ne vesta, kje so sedaj premičnine in da jima je toženec z ugotovljenim nedopustnim ravnanjem (ko ni obračunal in specificiral stroškov hrambe stvari ter predlagal sodišču njihove prodaje) povzročil škodo v njihovi protivrednosti, zadostujejo za presojo obstoja in višine škode. Na tožencu pa je trditveno in dokazno breme zmanjšanja vrednosti premičnin zaradi stroškov njihove hrambe in prodaje. Če bi toženec ravnal v skladu s Pravilnikom, bi bila tožnika namreč po izvršeni sodno dovoljeni prodaji lahko deležna ostanka kupnine, po plačilu stroškov hrambe in prodaje stvari. Tožnika s tem, ko nista prevzela stvari iz hrambe, ne odgovarjata za posledice njihove izgube oziroma uničenja po načelu volenti non fiti iniuria (140. člen OZ), ampak sta s tem zgolj privolila v njihovo prodajo.
ZDLov-1 člen 54, 54/4, 54/7. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - objektivna odgovornost države - subsidiarna odgovornost - razlaga zakonske določbe - trk motornega vozila z divjadjo - odgovornost upravljalca lovišča - izguba zaslužka med zdravljenjem - stroški tuje pomoči in nege - stroški zdravljenja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je subsidiarna odgovornost RS po četrtem odstavku 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) za povračilo škode, ki je nastala na nelovnih površinah od divjadi, v primeru, ko upravljalec lovišča ni krivdno odgovoren za škodo, objektivna,
- ali četrti odstavek 54. člena ZDLov-1, ki ureja odgovornost za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah od divjadi, dopušča tudi presojo nepremoženjske in premoženjske škode, ki je povzročena zaradi trka divjadi in premikajočega se vozila (konkretno škode, ki je tožniku nastala zaradi telesnih poškodb in v njegovi osebni sferi, to je izguba zaslužka, tuja pomoč, stroški zdravljenja itd.),
- ali se specialna določba sedmega odstavka 54. člena ZDLov-1, ki izrecno predpisuje odgovornost upravljalca lovišča in/ali voznika za škodo v primeru trka divjadi in premikajočega se vozila, uporablja tudi za odgovornost za nastalo nepremoženjsko škodo in premoženjsko škodo iz naslova izgube zaslužka, tuje pomoči in stroškov zdravljenja.
ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - odškodnina za premoženjsko škodo - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - smučanje - varnost na smučišču - zaščitna ograja - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Obveznost organizatorja športne prireditve je na abstraktni ravni opredeljena v drugem odstavku 15. člena ZVSmuč. Organizator mora med drugim zagotoviti zaščitna sredstva, „če so ta potrebna“. Iz navedenega besedila je mogoče napraviti le en sam sklep splošne in abstraktne narave. To je, da ne obstaja apriorna obveznost organizatorja prireditve, da celotno progo obda z zaščitno mrežo, marveč je to dolžan storiti le tam, „kjer je to potrebno“. To seveda pomeni, da je potrebnost treba presojati glede na konkretna dejstva primera. Ta konkretna dejstva primera se nanašajo na konkretne naravne lastnosti smučarske proge, na kateri se odvija rekreativno veleslalomsko tekmovanje.
Dejstva, na podlagi katerih je mogoče presojati potrebnost zaščite, mora torej v pravdi zatrjevati in dokazati (torej utemeljiti) tožnik. Če jih ne zatrjuje ali ne dokaže, potem pač ni mogoč sklep o potrebnosti namestitve zaščitnih sredstev.
OZ člen 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/5. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5, 57, 57/3.
stečaj družbe - povrnitev premoženjske škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost direktorja
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati na podlagi drugega odstavka 147. člena OZ. To pa ne pomeni, da oškodovani upniki nimajo ustreznega odškodninskega varstva neposredno zoper člane organov pravne osebe na podlagi posebnih materialnopravnih predpisov (ZFPPIPP in ZGD-1). Vendar pa revizija ne izpodbija stališča o odsotnosti tožnikove aktivne legitimacije za uveljavljenje odškodninskega zahtevka na podlagi teh predpisov.