ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - odškodnina za premoženjsko škodo - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - smučanje - varnost na smučišču - zaščitna ograja - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Obveznost organizatorja športne prireditve je na abstraktni ravni opredeljena v drugem odstavku 15. člena ZVSmuč. Organizator mora med drugim zagotoviti zaščitna sredstva, „če so ta potrebna“. Iz navedenega besedila je mogoče napraviti le en sam sklep splošne in abstraktne narave. To je, da ne obstaja apriorna obveznost organizatorja prireditve, da celotno progo obda z zaščitno mrežo, marveč je to dolžan storiti le tam, „kjer je to potrebno“. To seveda pomeni, da je potrebnost treba presojati glede na konkretna dejstva primera. Ta konkretna dejstva primera se nanašajo na konkretne naravne lastnosti smučarske proge, na kateri se odvija rekreativno veleslalomsko tekmovanje.
Dejstva, na podlagi katerih je mogoče presojati potrebnost zaščite, mora torej v pravdi zatrjevati in dokazati (torej utemeljiti) tožnik. Če jih ne zatrjuje ali ne dokaže, potem pač ni mogoč sklep o potrebnosti namestitve zaščitnih sredstev.
Dejstvo je, da je v primeru razlitja olja iz razbite steklenice treba tako pospraviti steklo in stvari iz vrečke, kot obrisati stopnice. Kaj od tega bo posameznik storil najprej, je stvar njegove odločitve. V kolikor opravi vse navedeno, eno takoj za drugim, mu (ne glede na vrstni red njegovih dejanj) opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati. Kljub temu, da ni sporno, da je oljni madež na stopnicah, prekritih s keramiko, povečal možnost zdrsa, je tako za presojo skrbnosti zavarovanke ključno, da se je namenila tla obrisati takoj po tem, ko je odpravila ostale posledice, ki so zaradi razbite steklenice z oljem nastale. Okoliščina, da je odpravljanje teh posledic trajalo 20 do 30 minut, presoje, da je se brisanja stopnic nameravala lotiti dovolj hitro, ne spremeni.
MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012428
ZZDej člen 47, 47/1. URS člen 35. OZ člen 243, 243/1, 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZPP člen 286b.
odgovornost zdravstvene ustanove - pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba ob porodu - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - avtonomija zdravnika - odnos med zdravnikom in pacientom - osebnostne pravice - pravica pacienta do izbire načina zdravljenja - informirana privolitev - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škoda
Zdravnik praviloma mora upoštevati pravico pacienta odločati o samem sebi, ki temelji na ustrezni informiranosti o relevantnih dejstvih, ki se nanašajo na medicinski poseg. Ta pacientova pravica je varovana v okviru URS; 35. člen URS vsakomur zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Nedotakljivost duševne celovitosti pomeni zlasti prepoved posegov v svobodo odločanja, poudarjena je pravica do samoodločbe, pravica odločati o samem sebi. Na zakonski ravni pa je ta pravica, ki pacientu daje položaj subjekta v postopku zdravljenja, varovana v okviru 47. člena ZZDej, ki med drugim vsakemu daje pravico, da soglaša s predlaganim medicinskim posegom, ali pa ga odkloni.
Ker se je tožničin prvi porod opravil s carskim rezom, se je tožnica ob porodu prvega tožnika znašla v položaju, v katerem ji je medicinska stroka dala pravico, da dejavno sodeluje pri izbiri načina poroda, vključno s pravico, da izbere porod s carskim rezom. Glede na izoblikovane medicinske standarde je torej od zdravnika upravičeno zahtevala, da se porod opravi s carskim rezom. Ker je bila njena zahteva zavrnjena s pojasnilom, da bodo najprej poskusili z naravnim porodom, ji je bila odvzeta možnost odločanja o sami sebi. Neupravičeno je bilo poseženo v njeno temeljno in hkrati osebnostno pravico do samoodločanja, ki je varovana v 35. členu URS in 47. členu ZZDej.
OZ člen 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/5. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5, 57, 57/3.
stečaj družbe - povrnitev premoženjske škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost direktorja
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati na podlagi drugega odstavka 147. člena OZ. To pa ne pomeni, da oškodovani upniki nimajo ustreznega odškodninskega varstva neposredno zoper člane organov pravne osebe na podlagi posebnih materialnopravnih predpisov (ZFPPIPP in ZGD-1). Vendar pa revizija ne izpodbija stališča o odsotnosti tožnikove aktivne legitimacije za uveljavljenje odškodninskega zahtevka na podlagi teh predpisov.
O nepravi spremembi tožbe govorimo takrat, ko predmet tožbe ostaja isti, le višina tožbenega zahtevka se uskladi. Stališče sodne prakse je enotno, da se zastaranje za kasnejše zvišanje zahtevka pretrga z vložitvijo osnovnega zahtevka.
Ker je svet zavoda, ki je toženko imenoval in jo zaposlil, zahteval, da postopa le na podlagi njegovih navodil in sklepov, tožnik ne more uspešno uveljavljati odškodninske odgovornosti toženke, ker je ravnala v skladu z njegovimi navodili. Toženki namreč ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, če je poslovala na način, ki ga je zahteval svet zavoda.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - odškodninski spor - poslovanje v isti sodni stavbi
Okoliščine konkretnega primera, to je, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje na istem naslovu kot okrajno sodišče, ki je založilo oporoko zapustnice, zaradi česar tožnica kot oporočna dedinja ni bila poklicana k dedovanju, niso take, da bi lahko okrnile videz nepristranskosti odločanja Okrožnega sodišča v Kranju.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012868
URS člen 26. ZIZ člen 286a, 289. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode - izvršilni postopek - protipravno ravnanje izvršitelja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali Republika Slovenija na podlagi 26. člena URS odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo povzroči izvršitelj upniku v izvršilnem postopku s svojim protipravnim ravnanjem (ker ni preverila sklenjenega zavarovanja izvršitelja, ker ni zahtevala od izvršitelja ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti in ker ga ni razrešila, ker ni imel sklenjenega ustreznega zavarovanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011817
ZPP člen 226, 226/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina - poškodba pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - predlog za opravo poizvedb - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče ugovor toženca zoper zapisnik glavne obravnave sploh zaznalo, saj nanj z ničemer ni odgovorilo, s čimer je tožencu odvzelo možnost dialoga s sodiščem.
Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu.
Sodišče je zmotno uporabilo tretji odstavek 226. člena ZPP, ko je dokazni predlog za pridobitev spisov, ki se pri ZPIZ in FURS vodita glede ugotavljanja tožnikove invalidnosti in glede njegovega dela na črno, zavrnilo izključno z argumentom, da toženec pri tem ni navedel, da sam ni mogel doseči pridobitve teh listin.
Revizijski očitek o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Ker A. A. ni izpovedal, da je od tožnika poleg stanovanj kupoval tudi mansardo, je nasprotni zaključek sodišča druge stopnje protispisen.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala (ni postavila trditve, da je izgubljeni dobiček nižji prav zaradi mansarde), je stališče nižjih sodišč, da bi moral tožnik dokazovati, kolikšen del kupnine v višini 220.000,00 EUR bi odpadel na stanovanji brez mansarde, očitno napačno.
revizija - razlogi za revizijo - prepis pritožbenih navedb v reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost države - duševne bolečine zaradi okrnitve osebne svobode - zaporna kazen - višina odškodnine - bivalne razmere v priporu - zastaranje odškodninske terjatve
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku. S tem namreč stranka povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. To pripelje do situacije, ko se revizija vsebinsko ne sooča z argumenti sodišča druge stopnje, pač pa s tistimi, na katere je bil odgovor podan že v izpodbijani sodbi.
Zahtevek za povrnitev škode zaradi nevzdržnih razmer v priporu ni v ničemer povezan z upravičenostjo odvzema prostosti. Ne glede na to, ali je bil ta upravičen ali ne, je oseba, ki je bila prisiljena bivati v takšnih razmerah, upravičena do povračila škode. Zastaralni rok za povračilo takšne škode zato začne teči z dnem, ko se bivanje oškodovanca v priporu konča.
Če tožnik meni, da mu je bila škoda povzročena tudi z ravnanjem drugih oseb in ne le tistih, glede katerih je že pridobil pravnomočni izvršilni naslov, lahko tudi od teh zahteva plačilo odškodnine. Tožniku sicer ista škoda ne sme biti dvakrat povrnjena, vendar to ne pomeni, da njena povrnitev ne sme biti (solidarno) naložena vsem osebam, ki so jo povzročile. Vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku odgovarja za celotno obveznost - šele z izpolnitvijo enega izmed njih (in ne že z naložitvijo plačila odškodnine enemu od njih) pa bodo tudi ostali prosti svoje izpolnitve (395. člen OZ).
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00012029
ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamudne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zamuda - vrsta postopka - nepravdni postopek - dopuščena revizija
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.
O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012319
URS člen 26. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - spor iz družinskih razmerij - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - dodelitev otroka - začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - izdaja začasne odredbe
Standard protipravnosti ravnanja ima v primerih odškodninske odgovornosti države za delo sodnikov drugačno vsebino kot v splošnih civilnih deliktih. Ta je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, pravnomočnost sodne odločbe ne preprečuje. Je pa ob tem treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka.
Bistvo regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - gradbeno dovoljenje - odprava gradbenega dovoljenja - pretrganje vzročne zveze
Pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države ne gre za očitano izvotlitev ustavne pravice, pač pa za uporabo teh pravil, ki je prilagojena značilnostim javnopravne odškodninske odgovornosti za ravnanje ex iure imperii.
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za izplačilo izgubljenega dobička zaradi preprečenega opravljanja dejavnosti na lokaciji, na kateri ni bilo pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glavni razlog za nerealizacijo sanacije opuščene gramozne jame in v zvezi s tem nastale stroške ni bil v tem, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje odpravljeno (kar ga je izdal nepristojen organ), temveč v tem, da je bila tožeči stranki z odločbo gradbene inšpekcije že v letu 2010 naložena ustavitev sanacije gramoznice (ker jo je izvajala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem).