Revizijski očitek o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Ker A. A. ni izpovedal, da je od tožnika poleg stanovanj kupoval tudi mansardo, je nasprotni zaključek sodišča druge stopnje protispisen.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala (ni postavila trditve, da je izgubljeni dobiček nižji prav zaradi mansarde), je stališče nižjih sodišč, da bi moral tožnik dokazovati, kolikšen del kupnine v višini 220.000,00 EUR bi odpadel na stanovanji brez mansarde, očitno napačno.
revizija - razlogi za revizijo - prepis pritožbenih navedb v reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost države - duševne bolečine zaradi okrnitve osebne svobode - zaporna kazen - višina odškodnine - bivalne razmere v priporu - zastaranje odškodninske terjatve
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku. S tem namreč stranka povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. To pripelje do situacije, ko se revizija vsebinsko ne sooča z argumenti sodišča druge stopnje, pač pa s tistimi, na katere je bil odgovor podan že v izpodbijani sodbi.
Zahtevek za povrnitev škode zaradi nevzdržnih razmer v priporu ni v ničemer povezan z upravičenostjo odvzema prostosti. Ne glede na to, ali je bil ta upravičen ali ne, je oseba, ki je bila prisiljena bivati v takšnih razmerah, upravičena do povračila škode. Zastaralni rok za povračilo takšne škode zato začne teči z dnem, ko se bivanje oškodovanca v priporu konča.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00012029
ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamudne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zamuda - vrsta postopka - nepravdni postopek - dopuščena revizija
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.
O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
Če tožnik meni, da mu je bila škoda povzročena tudi z ravnanjem drugih oseb in ne le tistih, glede katerih je že pridobil pravnomočni izvršilni naslov, lahko tudi od teh zahteva plačilo odškodnine. Tožniku sicer ista škoda ne sme biti dvakrat povrnjena, vendar to ne pomeni, da njena povrnitev ne sme biti (solidarno) naložena vsem osebam, ki so jo povzročile. Vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku odgovarja za celotno obveznost - šele z izpolnitvijo enega izmed njih (in ne že z naložitvijo plačila odškodnine enemu od njih) pa bodo tudi ostali prosti svoje izpolnitve (395. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012319
URS člen 26. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - spor iz družinskih razmerij - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - dodelitev otroka - začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - izdaja začasne odredbe
Standard protipravnosti ravnanja ima v primerih odškodninske odgovornosti države za delo sodnikov drugačno vsebino kot v splošnih civilnih deliktih. Ta je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, pravnomočnost sodne odločbe ne preprečuje. Je pa ob tem treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka.
Bistvo regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00012136
ZPP člen 214, 254, 339, 360. ZGD člen 258, 258/1, 258/2.
odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - najem letala - veriženje pogodb - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb - navedbe odločilnega pomena - priznana dejstva
Pri oceni odločitev direktorja v konkretni situaciji je treba upoštevati dejansko stanje ex ante, torej dejansko stanje, v katerem se je nahajal direktor v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi, ne pa okoliščin, ki so nastopile kasneje.
Določeni pritožbeni očitki bi lahko bili odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato je sodišče druge stopnje s tem, ko nanje ni odgovorilo, storilo bistveno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - gradbeno dovoljenje - odprava gradbenega dovoljenja - pretrganje vzročne zveze
Pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države ne gre za očitano izvotlitev ustavne pravice, pač pa za uporabo teh pravil, ki je prilagojena značilnostim javnopravne odškodninske odgovornosti za ravnanje ex iure imperii.
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za izplačilo izgubljenega dobička zaradi preprečenega opravljanja dejavnosti na lokaciji, na kateri ni bilo pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glavni razlog za nerealizacijo sanacije opuščene gramozne jame in v zvezi s tem nastale stroške ni bil v tem, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje odpravljeno (kar ga je izdal nepristojen organ), temveč v tem, da je bila tožeči stranki z odločbo gradbene inšpekcije že v letu 2010 naložena ustavitev sanacije gramoznice (ker jo je izvajala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem).
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012268
OZ člen 239, 239/1, 240. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/4.
dopuščena revizija - pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev pravne podlage tožbenega zahtevka - odškodninska tožba - neupravičena pridobitev - poslovna odškodninska odgovornost - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - neutemeljeno zaračunavanje DDV - uveljavljanje pravice do odbitka DDV
Trditve tožnice je mogoče obravnavati tudi na podlagi pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Tožnica je zatrjevala, da je toženec z neutemeljenim obračunom 9.000,00 EUR DDV prekršil prodajno pogodbo. Navajala je, da je zaradi postopanja toženca kot samostojnega podjetnika in davčnega zavezanca utemeljeno pričakovala, da bo plačani davek dobila povrnjen. Ker tega statusa toženec ob sklenitvi prodajne pogodbe in izstavitvi računa (v katerem je obračunal DDV) ni več imel, tožnica izkazanega DDV ni mogla odbiti. Tožnica je torej zatrjevala, da ji je nastala škoda v višini 9,000,00 EUR plačanega DDV pri prodaji tovornega vozila, ki bi ga sicer dobila vrnjenega. S tem je podala tudi trditve o vzročni zvezi, tj. da je bil zaradi nepravilnega postopanja toženca (kot davčnega zavezanca) tožničin zahtevek za vračilo DDV zavrnjen. Bistveno je namreč, da je tožnica zaradi toženčeve kršitve pogodbe (obračunu DDV, čeprav ni bil davčni zavezanec) dejansko plačala 9.000,00 EUR kupnine več.
povrnitev škode - odškodnina - motoristična dirka - odgovornost organizatorja dirke - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - standard skrbnosti
Obravnavanemu življenjskemu dogodku in dogodku, ki je dejanska podlaga odločitvi v sodbi VS RS II Ips 693/2007 je skupno troje: prvič, da je prišlo do trčenja med pešcem oziroma opazovalcem motoristične dirke in motornim vozilom, drugič, da je oškodovanec z neprevidnim in neodgovornim ravnanjem (lahkomiselnim prečkanjem ceste, kjer to ni dovoljeno oziroma neodgovornim izpostavljanjem nevarnosti na območju t. i. "izletne cone", kjer je (naj)večja nevarnost padcev in "izletov" tekmujočih motoristov) prispeval k nastanku škode in tretjič, da na strani objektivno odgovorne osebe ni bilo primesi krivdnega ravnanja, ki bi ob tehtanju z oškodovančevim prispevkom zmanjšalo težo njegovega prispevka.
dopuščena revizija - odstop od sodne prakse - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje površin za pešce - padec na ledu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivdna odgovornost
Revizija se dopusti glede glede odstopa odločitve sodišč nižjih stopenj od sodne prakse, da so razpoke v asfaltu in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega, ter da se od uporabnika javnih površin pričakuje skrbnost, ter od sodne prakse, da v primeru poledenelosti vozišča od vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak (II Ips 85/2013, II Ips 353/2009 in II Ips 680/2007).
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - javna oseba - objava v tisku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Odškodnine v prejšnjem obdobju (nekje do leta 2005) so bile ustaljene na nekoliko višji ravni kot v vtoževanem obdobju (do škodnega dogodka je prišlo v letu 2010). Odločbe iz 90. let prejšnjega stoletja zato niso (več) primerne za primerjalno analizo.
Glede na ugotovljeno visoko varnostno tveganje konkretne tekme in organizirano skupno potovanje ekstremnih in navadnih navijačev, je napad na konvoj avtobusov s strani ekstremnih navijačev nasprotnega kluba posledica, ki bi jo moral toženec kot organizator potovanja predvideti, in jo je moč pripisati njegovi neaktivnosti v smeri zagotavljanja varnostnih ukrepov.
ZOZP člen 1a-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6.
povrnitev škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posredni učinek direktive - razlaga direktive - doktrina acte clair - euro skladna razlaga prava - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče ne dvomi, da je pravilna razlaga (a) točke drugega odstavka 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES takšna, da je pasivna legitimacija tožene stranke podana zgolj v primeru, če v treh mesecih po tem, ko je oškodovanec naslovil odškodninski zahtevek na zavarovalnico vozila, ki je povzročilo nesrečo, ali na njenega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, zavarovalnica ali njen pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov ni dal obrazloženega odgovora na vse točke zahtevka.
V skladu z načelom skladne razlage prava EU je potrebno 1. točko tretjega odstavka 42j. člena ZOZP razumeti tako, da je pogoj "rešitve zahtevka" izpolnjen, če odgovornostna zavarovalnica oziroma njen pooblaščenec na odškodninski zahtevek obrazloženo odgovorita v roku treh mesecev. Tak sklep je z vidika ustaljenih metod razlage 42.j člena ZOZP v luči 6. člena Direktive 2000/26/ES logičen. Ker je tožnikov odškodninski zahtevek kot pooblaščenka odgovornostne španske zavarovalnice Zavarovalnica A. zaradi zastaranja pravočasno zavrnila, o zavrnitvi in razlogu zanjo pa obvestila tožnika, je na podlagi 1. točke tretjega odstavka 42.j člena ZOZP v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 42.j člena ZOZP obstoj pasivne legitimacije toženega zavarovalnega združenja izključen.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - poškodba učenca v šoli - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - dolžno nadzorstvo - solidarna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Z navedbo nasprotne, tožene stranke je tožnik začrtal spor v subjektivnem smislu in zato je moralo sodišče ravnanje te tožene stranke presojati s stališča predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi ugotovilo, da povzročitelj škode ni bil prvi toženec, ampak zato, ker je presodilo, da njegovo ravnanje ni bilo protipravno. Presojalo je torej (ugotovljeno) ravnanje prvega toženca. Ravnanje sošolca A. A. tudi pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno kot ravnanje, ki bi izključevalo odgovornost prvega toženca. Sodišče druge stopnje torej relevantnega dejanskega stanja ni ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje.
Dejstvo, da je prvi toženec pritekel na napačen konec vrste dijakov, je bilo resda v nasprotju z navodili profesorice športne vzgoje, a samo po sebi nikakor ne protipravno (nedopustno) dejanje in tudi tek je logičen in predviden pri uri športne vzgoje. Gre za normalno, pričakovano, pri določenih vajah celo obvezno gibanje v okviru tega učnega predmeta.
Presoja sodišč druge in prve stopnje, da je šola pri uri športne vzgoje v konkretnem primeru ravnala s potrebno dolžno skrbnostjo, temelji na ugotovitvah, da sta pouk in izvajanje vaj potekala povsem normalno, neagresivno, brez posebnosti; da je bila učiteljica med poukom ves čas prisotna, vodila in nadzorovala je učno uro in izvedbo vaj; da je do škodnega dogodka prišlo nenadno, hipno, zaradi česar ga ni mogla predvideti in preprečiti; da je šlo za povsem povprečen razred dijakov (in ne "problematični" razred, poln nasilja in izrečenih vzgojnih ukrepov). Razlogov, ki bi šoli narekovali poostreno nadzorstvo ali posebno ukrepanje, ni bilo, nerealno pa je pričakovanje, da bi lahko profesorica športne vzgoje ves čas nadzorovala gibanje prav vsakega dijaka.
odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - nevestno zdravljenje - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje
Vrhovno sodišče meni, da je sodišče druge stopnje odgovorilo na bistvene pritožbene očitke in da je tudi pravilna njegova ocena, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, zakaj ocenjuje, da so bili znaki vnetja maternice res tako neizraziti, da je zdravstveno osebje ravnalo strokovno pravilno, ker ni prej začelo z bolj invazivnimi posegi.
Utemeljeno je opozorilo tožnice, da je sodišče druge stopnje napačno povzelo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do vnetja prišlo zaradi vdora telesu lastnih bakterij in ne zaradi tkiva v maternici. Takšne ugotovitve v sodbi sodišča prve stopnje ni. Zato je napačen tudi nadaljnji sklep sodišča druge stopnje, da zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, kakšne posledice je imel ostanek posteljice na vnetje maternice.