priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja - begunci
Tudi nastanitev v kašči zraven požganega doma je v takratnih vojnih razmerah, ne glede na slabe bivalne pogoje, mogoče šteti za vrnitev na dom v smislu določb ZZVN.
Status in pravice žrtve vojnega nasilja izgnanca pripadajo tožniku šele na podlagi novele ZZVN-B, ki je pričela veljati dne 10.8.1996, ne pa od dneva vložitve njegove zahteve za priznanje statusa.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ker je šele novela ZZVN (Ur.list RS, št. 43 z dne 4.6.1999) kot žrtev vojnega nasilja opredelila tudi osebo, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi požiga ali porušenja njegove stanovanjske hiše, prej veljavne določbe ne šteje v podlago za ugoditev takemu zahtevku.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status izgnanca in delovnega deportiranca
Ker je tožnica ves čas med vojno živela in delala v kraju stalnega prebivališča, že zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanke, niti delovne deportiranke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena v izgnanstvu - trajanje
Ker je bila tožnica rojena staršem, ko je zoper njih trajal ukrep izgnanstva, en mesec pred koncem druge svetovne vojne, ne izpolnjuje pogoja (iz 3. člena ZZVN) za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Iz ugotovitve, da je bila preostala tožničina družina izgnana v Srbijo približno dva meseca po njenem odhodu v L., izhaja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožnici ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca.
Samo dejstvo, da je tožnik delal za organizacijo TODT, ni zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok
Ukradenemu otroku se prizna mesečna renta po 16. členu ZZVN, enako kot se prizna osebi, ki ima status taboriščnika in to od uveljavitve ZZVN, in ne šele od novele ZZVN-D.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic prisilnega mobiliziranca v ZZVN ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj zakonskih pogojev mogoče v skladu z drugim odstavkom 159. člena ZUP (1986) dokazati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tudi samo z izjavami prič.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - sodelavec na strani agresorja
Zmotno je materialnopravno izhodišče, da osebi, za katero bi bilo sicer ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, tega statusa tudi za obdobje pred nastankom morebitnega razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati.
Ker je zapor trajal manj kot tri mesece, potem pa je tožnika poslal na dela nemški delovni urad, pri čemer je to delo imelo elemente delovnega razmerja, tožniku ni mogoče priznati niti statusa zapornika niti statusa delovnega deportiranca.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je izgubil življenje v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - pogoji za priznanje statusa
Status žrtve vojnega nasilja po določbi 8. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče priznati otroku, katerega starš je izgubil življenje zaradi nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945, ker je le to obdobje relevantno za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Tožnica v konkretni zadevi ni bila izpostavljena nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njenih sodelavcev, če so jo od doma pregnali partizani, slednjega pa ZZVN ne ureja. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN.
Ker ni dokazov, da se tožnica ni mogla neprekinjeno najmanj 3 mesece vrniti na svoj dom, kar je pogoj iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, tožnici uveljavljenega statusa žrtve vojnega nasilja (begunke) ni bilo mogoče priznati.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Ker ZZVN čas vojne opredeljuje samostojno in pri tem ne napotuje na uporabo drugih predpisov, le-teh pri opredeljevanju časa vojne v postopkih odločanja po ZZVN ni mogoče upoštevati.
otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Ker tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, je tožena stranka, ki je zadevo vrnila organu prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno odločila. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko predlagal dokaze, ki jih je navajal v pritožbi.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev - družinski člani
Ker tožničin mož ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je pogoj iz prvega odstavka spremenjenega 7. člena ZZVN (5. člen ZZVN-D), saj je umrl leta 1978, tožnica tudi kot družinski član ne izpolnjuje pogojev za priznanje tega statusa.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zakonec žrtve - družinski član
Če je mož tožnice umrl leta 1982, pomeni, da ni umrl v okoliščinah, ki jih določa ZZVN. Zato tožnica na takšni podlagi ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja (družinskega člana).