priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena v izgnanstvu
Po tretjem odstavku 2. člena ZZVN je za zakonito in pravilno odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja - osebe, rojene v izgnanstvu, pomembno dejstvo, ali so zoper njene starše trajali prisilni ukrepi oziroma prisilna dejanja iz prvega in drugega odstavka tega člena.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazanost pogojev za priznanje
Če stranka ne dokaže, da je bilo nad njo izvajano ali ji je grozilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, zaradi katerega je pobegnila, ji status žrtve vojnega nasilja ne gre.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Tožnici je bil prisilni ukrep prisilne izselitve povzročen izven območja Slovenije, zato je pravna podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja šele dne 10.8.1996 uveljavljena novela zakona (ZZVN-B).
bistvena kršitev določb postopka upravnega spora pri presoji odločbe, izdane v postopku za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja - izgnanec
V primerih, ko je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo organa prve stopnje, s katero je bil na podlagi predloženih dokazov priznan status žrtve vojnega nasilja, in odločila, da za priznanje statusa ni podlage, ima stranka prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke s sprožitvijo upravnega spora; bistvena kršitev določb postopka upravnega spora je podana, če se sodišče ni opredelilo do vseh pravno pomembnih tožbenih navedb in s tožbo predloženih dokazov.
Če upravno sodišče ne presodi vseh za odločitev pomembnih dejstev, ki jih je tožnik navajal v tožbi, potem, ko mu je v revizijskem postopku drugostopni upravni organ zavrnil že priznani status, je sodba tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Glede na to, da je drugostopni upravni organ odpravil odločbo organa prve stopnje, s katero je bil tožniku priznan status žrtve vojnega nasilja, je imel tožnik prvo možnost za izpodbijanje ugotovitev tožene stranke z vložitvijo tožbe v upravnem sporu in bi upravno sodišče moralo presoditi vsa pravno pomembna dejstva, navedena v tožbi.
Po določbah ZZVN mora biti za priznanje statusa begunca izkazano konkretno in neposredno grozeče vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila; splošne okoliščine vojne s posledicami, kot je množično izseljevanje, množične aretacije in ukrepi, ki osebe, ki uveljavlja status žrtve vojnega nasilja, niso neposredno ogrožale v smislu določb ZZVN, pa ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
S tem, ko so okupacijske oblasti materi tožnika, tožniku in njegovi sestri dovolile, da so se v maju 1941 umaknili pred okupatorjem iz Maribora v Beograd, ni izkazana grozeča prisilna izselitev tožnika oziroma njegove družine (tudi matere in sestre).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - konfinacija
ZZVN ne izloča tistega nasilnega dejanja, ki se je začelo izvajati pred 6.4.1941 in se nadaljevalo tudi po tem datumu, omejuje pa čas trajanja statusa žrtve vojnega nasilja na čas od 6.4.1941 do 15.5.1945.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal zakonitih pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja delovnega deportiranca za obdobje, ko je delal v TODT; in begunca po izpustitvi iz zapora.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožniku, ki je bil nasilno pregnan s svojega doma, je mogoče priznati uveljavljeni status begunca in pravice šele od uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D), s katero je bil razširjen krog upravičencev tudi na osebe, ki so bile med vojno nasilno pregnane s svojega doma, ne glede na to, da je zahtevo vložil pred uveljavitvijo novele.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status zapornice
Tožnica ne more pridobiti statusa zapornice, ker je preživela v zaporu le obdobje od 1.1.1944 do 15.2.1944; pri tem se velika stopnja nasilja ne more šteti v dvojnem trajanju.
ZZVN člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZZVN-D člen 3, 3/1.ZUP člen 130, 130/1.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Iz okoliščin selitve tožnikove družine je razvidno, da je bila le-ta zaradi sodelovanja z NOB nasilno pregnana iz svojega doma zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja. Ta pravna podlaga za priznanje statusa je podana šele z uveljavitvijo novele ZZVN-D in na njej je bil tožniku status žrtve vojnega nasilja - begunca že priznan.
Žrtvam vojnega nasilja - ukradenim otrokom se po 13. členu ZZVN prizna pokojninska doba v dejanskem trajanju do povratka v domovino, po 16. členu tega zakona pa se jim določi tudi mesečna renta, kot je priznana osebi, ki ima priznan status taborniška. Ta pravice se priznajo od 1.1.1996, to je od uveljavitve zakona in ne le od novele ZZVN-D.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status prisilnega mobiliziranca - dokazovanje
Glede na to, da je tožena stranka v revizijskem postopku odvzela tožniku status prisilnega mobiliziranca, lahko tožnik v upravnem sporu dokazuje, da je bil vpoklican v nemško vojsko iz domačega kraja in ne iz kraja v avstrijski deželi Štajerski, za kar je našel dokaze šele po odločanju tožene stranke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje pobega pred prisilno izselitvijo
Določba 2. odstavka 2. člena ZZVN, v zvezi z osebo, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo, ne določa, da bi morala taka oseba pobegniti na drugo okupacijsko območje, niti ne predpisuje, da bi osebi po pobegu morali groziti drugi, nadaljnji ukrepi okupatorja, kot pravno pomembnih, pa tudi ne določa življenjskih razmer te osebe v času po pobegu. Relevantna je le okoliščina, da je oseba pobegnila pred prisilno izselitvijo.
ZZVN člen 1, 2, 3. ZUS člen 59, 59/1, 72, 72/2, 74.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje, ki je odločalo o zakonitosti upravne odločbe na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku, je svojo odločitev nepravilno oprlo na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS. To bi lahko vplivalo na pravilnost sodbe. S tem je bistveno kršilo določbo postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS).
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo, čeprav obvezno, poslal takratni Urad za delo na nemškem zasedbenem območju in pri katerem obstajajo v času dela vsi elementi zaposlitve.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - odločanje prvostopnega upravnega organa na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Ker iz odločbe upravnega organa prve stopnje zanesljivo ne izhaja, kaj se je zgodilo vaščanom, ki niso pobegnili v gozd, odločba tožene stranke ni nezakonita, ko je prvostopno odločbo v postopku revizije, v skladu z načelom ekonomičnosti odpravila in zadevo vrnila v dopolnitev postopka in v novo odločanje prvostopnemu upravnemu organu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev
Novela ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999 je šele določila, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je bila zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja zoper družine partizanov, nasilno pregnana s svojega doma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe ZZVN, ki je veljalo v času odločanja upravnega organa, pred uveljavitvijo novele.