priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev
Novela ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999 je šele določila, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je bila zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja zoper družine partizanov, nasilno pregnana s svojega doma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe ZZVN, ki je veljalo v času odločanja upravnega organa, pred uveljavitvijo novele.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev za priznanje
Nasilni pregon iz domače hiše v kraju K. in tritedenska naselitev v barakah oziroma hlevu v drugem kraju, kar vse skupaj ni trajalo najmanj tri mesece, pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 3. člena ZZVN za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Po določbah 1., 2. in 3. člena ZZVN je izgnanec državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni izpostavljen prisilnemu ukrepu okupatorja ali njegovih sodelavcev tako, da je bil v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 prisilno izseljen s svojega doma zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov in je takšen ukrep trajal najmanj tri mesece. Zato so za presojo, ali so v posameznem primeru izpolnjeni zakonski pogoji, pomembne tudi dejanske okoliščine zatrjevanega dogodka in razmer, v katerih je oseba živela pred in po zatrjevanem dogodku; izpolnjevanje zakonskih pogojev pa ni mogoče izkazati z zatrjevanjem takšnih dejanskih okoliščin, ki niso verjetne glede na zgodovinska dejstva historičnega dogodka druge svetovne vojne.
ZUS člen 60, 73.ZZVN člen 2, 2/2, 2/3, 2/5, 20, 29.ZVojI člen 101, 102.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN
Za status otroka po določbi v času odločanja upravnega organa veljavnega 3. odstavka 2. člena ZZVN (sedaj 5. odstavek) je bistvena njegova osebna povezanost in s tem izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom iz 1. in 2. odst. 2. člena ZZVN, ki trajajo zoper starše ali tistega od staršev, s katerim otrok ob rojstvu in v času trajanja prisilnih dejanj ali ukrepov živi.
Za priznanje statusa delovnega deportiranca po ZZVN mora biti izkazano, da je okupator v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslal osebo na prisilno delo, kar pomeni, da jo je napotil h konkretnemu obveznemu delu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje pobega pred pretečim nasiljem
Okoliščina, da je bila tožnikova družina prisilno izseljena, je pomembna za presojo, ali je taka izselitev grozila tudi tožniku in je zaradi tega pobegnil od doma.
Dejstvo, da je tožnica pobegnila iz Č. na drugo okupacijsko območje, kjer je bil njen mož redno zaposlen pri železnici, ne izkazuje neposrednega nasilja okupatorja, zaradi katerega bi bila prisiljena pobegniti. Zato je pravilna odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da ni izkazala pogojev za priznanje statusa begunke po ZZVN.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Zgodovinsko dejstvo je, da so nemški okupatorji pričeli nasilno izseljevati zavedne Slovence iz Štajerske, med njimi zlasti profesorje slovenščine, kulturne delavce in druge intelektualce, že v aprilu 1941; izseljevali so jih na podlagi seznamov, brez predhodne objave izselitve, zato je za odločitev o statusu begunca pomembna okoliščina tudi opravljanje tedanjega poklica, ki ga je imel begunec oziroma njegovi starši.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Ker je bila določba drugega odstavka 2. člena ZZVN uveljavljena šele po odločitvi upravnega organa, se tožniku, ki je bil mobiliziran v kraju, ki leži v avstrijski deželi Spodnji Avstriji, ne more priznati statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Status žrtve vojnega nasilja - izgnanca pridobi oseba le za čas, dokler je zoper njo trajal prisilni ukrep prisilne izselitve; odhod iz kraja, kamor je bila prisilno izseljena, pomeni prekinitev trajanja prisilnega ukrepa prisilne izselitve.
Tožnikov ugovor v pritožbi, da je revizijski rok potekel, še predno je bilo o reviziji odločeno, izkazuje tožnikov pravni interes za pritožbo, čeprav je že s tožbo uspel.
Tožnik, ki je bil izseljen v Srbijo iz kraja na območju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, bi lahko pridobil status žrtve vojnega nasilja, če bi imel od prenehanja prisilnega ukrepa dalje stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; šolanje v Srbiji, zaradi katerega se je vrnil v Slovenijo v maju 1946, pa ni razlog, ki bi bil v smislu določb ZZVN upošteven za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Med delovne deportirance po ZZVN ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo poslal takratni nemški Delovni urad na nemškem zasedbenem območju in pri katerih obstajajo v času dela oziroma zaposlitve vsi elementi delovnega razmerja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Tožnica, ki je bila izgnana v Srbijo iz kraja na območju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, bi lahko pridobila status izgnanke, če bi od prenehanja prisilnega ukrepa dalje imela stalno prebivališče v RS; šolanje v Srbiji, zaradi katerega se je vrnila v Slovenijo v maju 1946 pa ni razlog, ki bi bil v smislu določb ZZVN upošteven pri priznanju statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Status žrtev vojnega nasilja osebam, ki so bile v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnane s svojega doma, zaradi izropanja stanovanja s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev in se niso mogle vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece, je uredila šele novela ZZVN-D (Uradni list RS, št. 43/99). Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojnega nasilja, na podlagi te spremembe, je mogoče vložiti šele po njeni uveljavitvi 19.6.1999.
uveljavljanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja za pokojnika
Tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status izgnanca
Tožniku, izgnancu v Bosni, je z mobilizacijo v Jugoslovansko vojsko dne 23.4.1945 prenehal status izgnanca; prav tako se čas, prebit v Jugoslovanski vojski od 23.4.1945 do maja 1947 ne šteje kot čas, prebit v izgnanstvu.
ZUS člen 59, 73. ZUP (1986) člen 164, 171.ZZVN člen 1, 2, 3. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih člen 5, 11.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožničina odsotnost iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage za priznanje statusa begunke, če niso izpolnjeni ostali pogoji, ki jih za priznanje tega statusa določa ZZVN v 1., 2. in 3. členu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožničinega odhoda (z dovolilnico) v Beograd, kjer je imela očeta, ni mogoče šteti za takšen pobeg, ki bi predstavljal beg pred nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja.