ZUS člen 59, 73. ZUP (1986) člen 164, 171.ZZVN člen 1, 2, 3. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih člen 5, 11.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožničina odsotnost iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage za priznanje statusa begunke, če niso izpolnjeni ostali pogoji, ki jih za priznanje tega statusa določa ZZVN v 1., 2. in 3. členu.
status žrtve vojnega nasilja - obnova postopka razlogi - odločanje o obnovi postopka
Sodba, s katero je bilo odločeno o tožbi drugega tožnika v drugem upravnem sporu, ni mogoče šteti kot novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP (1986).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel.
Statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče priznati osebi, kateri je bil sicer povzročen prisilni ukrep, vendar pa se po prenehanju prisilnega ukrepa, najkasneje do 31.12.1945 ni naselila v Sloveniji, ampak se je vrnila na Hrvaško, kjer je živela pred prisilnim ukrepom.
Samo dejstvo, da je tožnik delal za organizacijo TODT, ni zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca. Zato sodišče ni imelo podlage za zavrnitev tožbe samo na podlagi dejstva, da je tožnik delal za TODT, ne da bi presodilo tožbene navedbe, da je na delo odšel prisilno in da je kopal strelske jarke pod nemško stražo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec - pripadniki fašistične ali nacistične stranke
Ker določba 4. člena ZZVN iz kroga upravičencev, ki se po tem zakonu štejejo za žrtve vojnega nasilja, izrecno izključuje osebe, ki so bile pripadniki fašistične ali nacistične stranke ali njunih enot, za odločitev o statusu prisilnega mobiliziranca ni pravno pomembna okoliščina, ali je bila oseba v te enote vključena prostovoljno ali prisilno.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožnica, ki je z družino pobegnila zaradi strahu pred okupatorji, sama pa je navedla, da niso brezskrbno živeli niti od strani partizanov, niti od strani Nemcev, ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunke.
Tudi za priznanje statusa prisilnega mobiliziranca morajo biti po ZZVN izpolnjeni splošni pogoji iz 1., 2. in 1. odstavka 3. člena ZZVN, s katerimi je zakonodajalec opredelil pojem žrtve vojnega nasilja po tem zakonu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Šele z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 43/99) je mogoče status in pravice žrtve vojnega nasilja priznati tudi osebi, ki je imela ob začetku izvajanja nasilnega dejanja ali nasilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega ozemlje Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep izveden.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - stalno prebivališče ob prenehanju vojnega nasilja
Pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je tudi ta, da mora oseba, kateri je bilo povzročeno nasilno dejanje na Hrvaškem, izkazati, da je po prenehanju nasilja imela stalno prebivališče v Sloveniji.
Pri delovnem deportirancu, kot statusu žrtve vojnega nasilja, je pomembna tudi okoliščina, ali je bila oseba poslana od okupacijskih oblasti na delo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov, ali pa preko kakšnega Urada za delo na nemškem zasedbenem območju. Ker to ni bilo ugotovljeno, je tožena stranka pravilno odločila, ko je ob reviziji odpravila odločbo prve stopnje (o priznanju statusa žrtve) in zadevo vrnila v ponovni postopek.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju P., dežela Štajerska (v Republiki Avstriji), ni izpolnjevala pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za status otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, je bistvena njegova osebna izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom.
Pritožbeni ugovor, da imata tožnikova brat in sestra že priznan status žrtve vojnega nasilja, sam zase ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Dejansko stanje mora biti ugotovljeno za vsakega prosilca posebej, ne glede na to, da gre za člane iste družine.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ker tožena stranka ni presodila pritožbenih navedb tožnika, da obstaja vzročna zveza med begunstvom tožnikove družine in prenehanjem očetove zaposlitve v rudniku, to pa je bistveno za odločitev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbe na seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju G. v deželi Štajerski (Republika Avstrija), ni izpolnjevala pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status begunca
Tožena stranka (kot revizijski organ v upravnem postopku) in sodišče prve stopnje sta ocenila, da pobeg pred konkretno grozečim nasiljem ni bil ugotovljen. Glede na revizijsko odločitev (odprava odločbe prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje) bodo listinski dokazi, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi, pomembni v ponovnem postopku na prvi stopnji, v upravnem sporu pa pomenijo pritožbeno novoto.