ZUS člen 73.ZZVN člen 1, 2, 4. ZZVN-D člen 1, 1/1.
prisilni mobiliziranec
Če so določbe ZZVN kot pogoj za priznanje statusa prisilnega mobiliziranca določale (v času odločanja v upravnem postopku), da je bila mobilizacija izvedena na ozemlju Slovenije ali na ozemlju Koroške v Republiki Avstriji, tožnik pa je bil mobiliziran z Dunaja, ne more pridobiti statusa po pravni podlagi, veljavni v času odločanja, lahko pa na podlagi novele ZZVN-D, ki kot odločilno okoliščino določa stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vloži nov zahtevek.
Pritožbeni ugovor, da imata tožnikova brat in sestra že priznan status žrtve vojnega nasilja, sam zase ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Dejansko stanje mora biti ugotovljeno za vsakega prosilca posebej, ne glede na to, da gre za člane iste družine.
Če je bil tožnik zajet po zapustitvi bivše vojske Kraljevine Jugoslavije in odpeljan v taborišče za vojne ujetnike, bi moral za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja posebej dokazati, da je do zajetja prišlo izključno zaradi njegove slovenske narodnosti. Ker tega ni dokazal, ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za priznanje žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca, mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje tega statusa.
Če tožena stranka ni v celoti ugodila tožnikovemu zahtevku in mu priznala doživljenjsko mesečno rento do njegovega povratka v domovino dne 24.6.1948, mora v odločbi poleg relevantnega dejanskega stanja navesti tudi razloge, ki narekujejo takšno odločitev, sicer njena odločba ni obrazložena v skladu z 209. členom ZUP (1986).
priznanje statusa prisilnega mobiliziranca - pripadniki fašistične ali nacistične stranke
Ker določba 4. člena ZZVN iz kroga upravičencev, ki se po tem zakonu štejejo za žrtve vojnega nasilja, izrecno izključuje osebe, ki so bile pripadniki fašistične ali nacistične stranke ali njunih enot, za odločitev o statusu prisilnega mobiliziranca ni pravno pomembna okoliščina, ali je bila oseba v te enote vključena prostovoljno ali prisilno.
Tožnica bi lahko uveljavljala status žrtve vojnega nasilja na podlagi novele ZZVN-D, ki pa v času odločanja na prvi stopnji (6.1.1998) in ob reviziji (5.2.1999) še ni veljala. Zato pritožbeni ugovori (da je požig hiše vojno nasilje) ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Morebitno priznanje statusa ŽVN po noveli ZZVN-D je stvar drugega postopka.
ZUS člen 59, 73.ZZVN člen 1, 2, 2/1, 3. ZZVN-D člen 7.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - združljivost statusov
Samo zaradi priznane pokojninske dobe v dvojnem trajanju in brez presoje ostalih za odločitev pomembnih okoliščin in dejstev ni mogoče odreči statusa ZVN. Niti ZZVN niti ZVV nimata določb o nezdružljivosti statusov, vsebujeta le določbo o prepovedi kumuliranja enakih ali podobnih pravic.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Do uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1999 (ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999), je bilo status prisilnega mobiliziranca mogoče priznati le, če je bila prisilna mobilizacija izvedena na območju Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske Krajine.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa prisilnega mobiliziranca
Ukrep prisilne mobilizacije nad tožnikom ni bil izvršen na z zakonom določenem ozemlju, tožnik pa tudi ni imel stalnega prebivališča na ozemlju, določenim v 2. odstavku 2. člena zakona, zato ni upravičen do statusa prisilnega mobiliziranca.
bistvena kršitev določb postopka - nepresoja dokazov - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status begunca
Ker tožena stranka ni presodila vseh dokazov, izvedenih v upravnem postopku, je bistveno kršila pravila postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je njeno odločbo odpravilo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Tožena stranka v upravnem postopku ni ocenila odločilnih dokazov, kar je lahko vplivalo na pravilnost sklepa o dejanskem stanju in na odločitev o stvari, zato sodišče v določbah ZUS ni imelo podlage za zavrnitev tožbe, če ni samo opravilo glavno obravnavo. Ker pa je na seji odločilo na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec - odprava odločbe upravnega organa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je tožena stranka pravilno odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato bo tožnica v ponovljenem postopku lahko dokazovala vsa pomembna dejstva in zavarovala svoje pravice in pravne koristi.
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja in njunih sodelavcev, ki mora biti dejansko podana.
Ker tožničin zakonec ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah, ki so relevantne za priznanje statusa ŽVN, tožnica ni upravičena do varstva po ZZVN.
odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je bila preostala tožnikova družina dejansko izgnana v Bosno, je okoliščina, ki zbuja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožniku ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca. Prvostopno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali prav okoliščina prisilne izselitve tožnikove družine ne kaže na to, da je tudi tožniku dejansko grozila prisilna izselitev.