priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Po določbah ZZVN, veljavnih v času odločanja upravnega organa (pred 19.6.1999), oseba, zoper katero je bil začet ukrep okupacijskih sil - prisilna mobilizacija v kraju G. v deželi Štajerski (Republika Avstrija), ni izpolnjevala pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po navedenem zakonu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status begunca
Tožena stranka (kot revizijski organ v upravnem postopku) in sodišče prve stopnje sta ocenila, da pobeg pred konkretno grozečim nasiljem ni bil ugotovljen. Glede na revizijsko odločitev (odprava odločbe prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje) bodo listinski dokazi, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi, pomembni v ponovnem postopku na prvi stopnji, v upravnem sporu pa pomenijo pritožbeno novoto.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za status otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, je bistvena njegova osebna izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom.
priznanje statusa prisilnega mobiliziranca - pripadniki fašistične ali nacistične stranke
Ker določba 4. člena ZZVN iz kroga upravičencev, ki se po tem zakonu štejejo za žrtve vojnega nasilja, izrecno izključuje osebe, ki so bile pripadniki fašistične ali nacistične stranke ali njunih enot, za odločitev o statusu prisilnega mobiliziranca ni pravno pomembna okoliščina, ali je bila oseba v te enote vključena prostovoljno ali prisilno.
Če tožena stranka ni v celoti ugodila tožnikovemu zahtevku in mu priznala doživljenjsko mesečno rento do njegovega povratka v domovino dne 24.6.1948, mora v odločbi poleg relevantnega dejanskega stanja navesti tudi razloge, ki narekujejo takšno odločitev, sicer njena odločba ni obrazložena v skladu z 209. členom ZUP (1986).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca, mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje tega statusa.
ZUS člen 59, 73.ZZVN člen 1, 2, 2/1, 3. ZZVN-D člen 7.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - združljivost statusov
Samo zaradi priznane pokojninske dobe v dvojnem trajanju in brez presoje ostalih za odločitev pomembnih okoliščin in dejstev ni mogoče odreči statusa ZVN. Niti ZZVN niti ZVV nimata določb o nezdružljivosti statusov, vsebujeta le določbo o prepovedi kumuliranja enakih ali podobnih pravic.
Tožnica bi lahko uveljavljala status žrtve vojnega nasilja na podlagi novele ZZVN-D, ki pa v času odločanja na prvi stopnji (6.1.1998) in ob reviziji (5.2.1999) še ni veljala. Zato pritožbeni ugovori (da je požig hiše vojno nasilje) ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu. Morebitno priznanje statusa ŽVN po noveli ZZVN-D je stvar drugega postopka.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Do uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1999 (ZZVN-D, ki je začela veljati 19.6.1999), je bilo status prisilnega mobiliziranca mogoče priznati le, če je bila prisilna mobilizacija izvedena na območju Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske Krajine.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Tožena stranka v upravnem postopku ni ocenila odločilnih dokazov, kar je lahko vplivalo na pravilnost sklepa o dejanskem stanju in na odločitev o stvari, zato sodišče v določbah ZUS ni imelo podlage za zavrnitev tožbe, če ni samo opravilo glavno obravnavo. Ker pa je na seji odločilo na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa prisilnega mobiliziranca
Ukrep prisilne mobilizacije nad tožnikom ni bil izvršen na z zakonom določenem ozemlju, tožnik pa tudi ni imel stalnega prebivališča na ozemlju, določenim v 2. odstavku 2. člena zakona, zato ni upravičen do statusa prisilnega mobiliziranca.
bistvena kršitev določb postopka - nepresoja dokazov - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status begunca
Ker tožena stranka ni presodila vseh dokazov, izvedenih v upravnem postopku, je bistveno kršila pravila postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je njeno odločbo odpravilo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN, če se je prisilni ukrep začel izvajati v Kirovogradu, Rusija in je bila le na prisilnem delu v železarni na Ravnah na Koroškem.
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja in njunih sodelavcev, ki mora biti dejansko podana.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - interniranec - odprava odločbe upravnega organa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je tožena stranka pravilno odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato bo tožnik v ponovljenem postopku lahko dokazoval vsa pomembna dejstva in zavaroval svoje pravice in pravne koristi.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazanost konkretnega in neposrednega vojnega nasilja - prepozna pritožba
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je potrebno dokazati konkretno in neposredno vojno nasilje, ki je grozilo določeni osebi, česar pa tožnica, glede na pravno in dejansko podlago v času odločanja, ni dokazala. Tožnica je, po preteku pritožbenega roka, sodišču poslala še novo vlogo, ki jo pritožbeno sodišče šteje za novo pritožbo, glede na v njej navedene povsem nove pritožbene razloge, zato jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo.