priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec - odprava odločbe upravnega organa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je tožena stranka pravilno odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato bo tožnica v ponovljenem postopku lahko dokazovala vsa pomembna dejstva in zavarovala svoje pravice in pravne koristi.
Ker tožničin zakonec ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah, ki so relevantne za priznanje statusa ŽVN, tožnica ni upravičena do varstva po ZZVN.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec - uporaba zakona
V času odločanja v upravnem sporu zakon vojnega nasilja porušenja domov še ni določal kot dejansko podlago za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Šele novela (Ur.l. RS, št. 43/99) je uredila primere, med katere bi lahko bil uvrščen primer tožnice).
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - minimalen čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja - otrok
Statusa žrtve vojnega nasilja - otroka, rojenega staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi, ne more pridobiti oseba, za katero je ugotovljeno, da prisilni ukrep ali nasilno dejanje, ki mu je bila izpostavljena, ni trajalo neprekinjeno tri mesece.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - interniranec - družinski član
Po prvem odstavku 7. člena ZZVN je po tem zakonu upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa interniranca. Ker se je mož tožnice iz internacije vrnil in je umrl leta 1981, pogoji za priznanje statusa niso izpolnjeni.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v izgnanstvu 20.3.1945
Tožnik je bil rojen 20.3.1945 materi v izgnanstvu. Ker od njegovega rojstva do konca vojne oziroma do 15.5.1945, ki velja kot datum, do katerega se priznava po ZZVN status žrtve vojnega nasilja, niso minili trije meseci, mu ne gre uveljavljani status.
Razlogi, ki jih navaja tožnik za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja (kot otrok partizana je ves čas druge svetovne vojne prebil na svojem domu, kjer jim je okupator večkrat grozil), ne sodijo med zakonske pogoje za pridobitev tega statusa.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Kot podlago za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je možno upoštevati le ukrepe in nasilna dejanja okupatorja, ki so trajali do 15.5.1945; tožniku, ki je sicer bil rojen izgnanki, torej žrtvi vojnega nasilja, rojen pa je bil 26.5.1945, ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja, pa čeprav se je njegova mati (z njim) vrnila v domovino šele 6.9.1945.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Prvostopno sodišče ni ugotovilo, ali je tožnik pobegnil pred prisilno izselitvijo, ki naj bi mu grozila zaradi očetovega odhoda v partizane ali iz drugega razloga, glede na to, da je tožnik med postopkom vseskozi navajal, da je okupator nad njim in njegovo družino izvajal nasilje. V sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - obnova postopka
Kot obnovitveni razlog velja samo takšna okoliščina, ki jo dopušča zakon kot razlog za obnovo z odločbo končanega upravnega postopka, nanaša pa se na prej ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji dokončna odločba.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Za odločitev o statusu žrtve vojnega nasilja - izgnanca ni relevantna okoliščina, ali je bila oseba prisilno izseljena iz svojega doma v kraj znotraj ali izven slovenskega zasedenega območja.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - prisilna mobilizacija v tujo vojsko
Statusa žrtve vojnega nasilja ne more pridobiti oseba, ki je pred 6.4.1991 prebivala v Avstriji in je bila 4.2.1941 vpoklicana v redne enote nemške vojske na območju Štajerske.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Za obdobje skrivanja niso podani pogoji za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja; vrsto in višino ter postopek uveljavljanja pravic pa ureja poseben zakon.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - preselitev v istem okupacijskem območju
Zgolj preselitev družine v drug kraj v istem okupacijskem območju brez dokaza o konkretnih prisilnih ukrepih in dejanjih, ki jih je izvajal okupator na tožničine starše, ne daje podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku, ki je bil rojen v času trajanja take preselitve.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - interniranec
Če je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na območju bivše Jugoslavije, pa to ni bila Slovenija, je pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju prisilnega ukrepa.
Če je tožba vložena po 30-dnevnem roku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko jo je zavrglo na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Če je tožnik pobegnil okupatorju med prisilno izselitvijo, je lahko izpolnjen pogoj za uporabo nekdanjega 2., sedaj 3. odstavka 2. člena ZZVN za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca.
Zakonitost konkretnega upravnega akta je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času izdaje odločbe upravnega organa. Po izdaji odločbe upravnega organa uveljavljena sprememba ZZVN (ZZVN-D), ki je za tožnico ugodnejša, ne more vplivati na dejansko odločitev v upravnem sporu, saj lahko tožnica vloži novo zahtevo.