Upravni organ ni ugotavljal, ali je bila tožničina mati po izpustitvi iz zapora izpostavljena kakšnemu izmed prisilnih ukrepov iz 2. člena ZZVN, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa begunca je treba dokazati konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Relevantno dejstvo v tem postopku je, ali je tožnik dejansko pobegnil pred grozečo prisilno izselitvijo. Ker se prvostopni upravni organ ni opredelil do vseh že izvedenih dokazov (prepustnice) oziroma se do njih ni dovolj natančno opredelil (potrdila Muzeja narodne osvoboditve Maribor, zaslišanj prič), je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca je treba v upravnem postopku dokazati okoliščino, da je osebi neposredno grozil prisilni ukrep ali nasilno dejanje okupatorja po 2. členu ZZVN in da je pred tem prisilnim ukrepom pobegnila.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Tožnici ni uspelo dokazati, da je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz prvega in drugega odstavka 2. člena ZZVN, ker niti ne ve, kdo sta njena starša.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov, ki morajo biti dejansko podani.
Pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je tudi ta, da gre za osebo, ki je imela od prenehanja ukrepa prisilnega ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma če se je z namenom stalnega prebivanja naselila v RS najkasneje do 31.12.1945. Če ta pogoj ni izpolnjen, je bilo v revizijskem postopku pravilno odločeno, ko tožnici ni bil priznan uveljavljani status.
Pri izgnanstvu mora biti poleg pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN izpolnjen še dodaten pogoj iz 3. člena istega zakona, torej, da je prisilni ukrep ali nasilno dejanje trajalo tri mesece. Prisilna odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage za priznanje statusa izgnanca.
odločanje sodišča prve stopnje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zapornik
Ker je določba 6. člena ZZVN izključujoče narave (tudi če so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa, tega ne more dobiti tisti, ki je prostovoljno sodeloval na strani agresorja), tožnik pa je glede svoje neprostovoljne vključitve predlagal zaslišanje prič, sodišče prve stopnje ob takšnih spornih dejanskih okoliščinah ni imelo podlage, da je v zadevi odločalo na seji in tožbo zavrnilo.
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo poslal takratni nemški delovni urad na nemškem zasedbenem območju in pri katerih obstajajo, v času dela oziroma zaposlitve, vsi elementi delovnega razmerja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Če tožnik ne izkaže, da je pred vojnim nasiljem nemških okupacijskih oblasti, ki temelji na političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogih, pobegnil v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, do statusa žrtve vojnega nasilja - begunca ni upravičen.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožniku, ki je prostovoljno odšel na delo v Avstrijo avgusta 1941, torej še preden je okupator v oktobru 1941 izdal objavo o izselitvi Slovencev iz tožnikovega kraja, ne gre status žrtve vojnega nasilja - begunca, saj tožnik nasilnega dejanja okupatorja ni mogel občutiti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Splošne okoliščine vojne s posledicami, kot so množične aretacije, izgoni in podobno, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa begunca mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je ob času odločanja revizijskega organa ZZVN za priznanje statusa begunca določal enake pogoje kot ob času odločanja organa prve stopnje; ZZVN tedaj še ni priznal statusa begunca osebam, ki jim je okupator požgal ali porušil hiše oz. stanovanja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - pregnanec
Tožnici ne gre status pregnanke, saj je bila pregnana iz svojega kraja, ki leži izven Slovenije in se je po koncu druge svetovne vojne vrnila v svoj kraj. Lahko pa uveljavlja status pregnanke po določbah ZZVN-D.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Dejstvo, da so tožnico zajeli Nemci in jo kot talko odpeljali v Avstrijo, tam pa izpustili, ne more biti podlaga za sklepanje, da obstoji dejansko stanje, ki ga za priznanje statusa izgnanca zahteva 2. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Glede na to in ker tožnica, kljub pozivu upravnega organa, ni predložila nobenih dokazov, da obstoji dejansko stanje iz navedene zakonske določbe, in tožnica v tožbi celo sama navaja, da za svoje navedbe nima neposrednih dokazov, je bila tožba utemeljeno zavrnjena.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec - izpolnjevanje pogoja neprekinjenega trajanja izgnanstva najmanj tri mesece
Tožnikova odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage za priznanje statusa izgnanca, če izgnanstvo ni trajalo neprekinjeno najmanj 3 mesece (3. člen ZZVN).