priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zapornica
Če je bila tožnica v zaporu najprej od 11.12.1944 do 16.1.1945 in nato znova od 3.2.1945 do 22.4.1945, mora tožena stranka presoditi, ali vmesni čas, ko ni bila v zaporu, in ko gre za istega okupatorja in za istovrstni prisilni ukrep, dejansko pomeni prekinitev kontinuiranega prisilnega ukrepa ali ne.
priznanje statusa in pravic - begunec - izkazanost obstoja konkretnega nasilja s strani okupatorja
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom, ki morajo biti dejansko podani; za pridobitev statusa begunca zahteva namreč ZZVN obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki je bilo neposredno povzročeno osebi, ki uveljavlja takšen status oziroma ji je neposredno grozilo.
Tožnik ni bil neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja v smislu 1. in 2. člena ZZVN, zato ni upravičen do statusa begunca.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi - izpolnjevanje pogojev
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja, ker njegovo bivanje v taborišču oz. izgnanstvu od njegovega rojstva do končanja druge svetovne vojne ni trajalo tri mesece. Po določbah ZZVN po 15.5.1945 ni več mogoče priznavati učinkovanja nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov druge svetovne vojne. Čas po končanju druge svetovne vojne se upošteva le pri odločanju o pravicah iz priznanega statusa.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Kadar je tožeča stranka uspela s tožbo, zato v pritožbi zoper prvostopno sodbo ne more trditi, da status begunca ni bil predmet njene tožbe, ko je ravno ta status osporavala in zahtevala zase status izgnanca, ki ji ga je priznal prvostopni organ.
Pobeg pred povračilnimi ukrepi okupatorja, ki jih je ta izvajal zoper družine, katerih člani se niso odzvali pozivu za mobilizacijo v nemško vojsko, je šteti za pobeg pred nasilnim dejanjem okupatorja. Nasilno dejanje okupatorja izhaja prav iz dejstva, da je ta izvajal povračilne ukrepe.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - sodelovanje v NOB - napačna uporaba materialnega prava
Vlagatelju ni mogoče odreči statusa begunca samo zato, ker je njegova mati po pobegu aktivno in organizirano sodelovala v NOB in ji je bil čas sodelovanja v NOB priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.
ZZVN člen 1, 2. ZZVN-B člen 1, 1/3. ZUS člen 77, 77/3.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - kršitev pravil postopka - odločanje na podlagi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče lahko samo odloči o stvari, kadar ima za to zanesljivo podlago v upravnih spisih.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - uporaba materialnega zakona, veljavnega v času odločanja - otrok, rojen staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Materialni zakon je bil zmotno uporabljen, če so bili pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ugotovljeni samo z uporabo ZZVN, ne pa tudi z novelo ZZVN-B, ki je v času odločanja že veljala.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje neposredne izpostavljenosti nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje pred pobegom. Splošne okoliščine vojne s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje tega statusa.
ZZVN status taboriščnika omejuje le na osebe, ki so bile poslane v nemška koncentracijska taborišča, v italijanska koncentracijska taborišča Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, hrvaška - ustaška taborišča Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarsko taborišče Sarvar.
priznanje statusa in pravic - izgnanec - minimalen čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja
Statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca ne more pridobiti oseba, za katero je ugotovljeno, da prisilni ukrep ali nasilno dejanje, ki mu je bila izpostavljena, ni trajalo neprekinjeno tri mesece.
Utemeljena je ugotovitev prvostopnega sodišča, da je stališče tožene stranke, da podatek iz vpisnice na gimnazijo ne zadošča za ugotovitev trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja, pravilno. Prav tako je tožena stranka upravičeno pozvala prvostopni organ k dopolnitvi dokaznega postopka, v katerem se naj ugotovi, kdaj se je tožnik dejansko vrnil iz Srbije v Ljubljano.
priznanje statusa in pravic osebe, rojene v begunstvu
Tožnik ni izkazal neposrednega vojnega nasilja nad svojimi starši pred selitvijo v Bosno in tudi ne, da so v času, ko se je rodil, zoper starše trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja okupatorja v smislu ZZVN.
V konkretnem primeru bo moral prvostopni upravni organ v ponovljenem postopku predvsem ugotoviti okoliščine pobega iz izgnanstva v Srbiji ter kdaj je tožnik z družino prišel v Slovenijo (v Ljubljano in kasneje v Gorico), saj so navedene okoliščine pomembne za opredelitev oziroma ločitev tožnikovega statusa ŽVN - izgnanca od statusa ŽVN - begunca, česar v prvotnem upravnem postopku prvostopni organ ni ugotavljal. V postopku je treba dokazati, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem.
status žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za izpolnjevanje statusa žrtve vojnega nasilja osebe, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi oz. prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, zadostuje že dejstvo, da sta starša pobegnila pred prisilno izselitvijo in se nista mogla do konca druge svetovne vojne vrniti na območje, od koder sta pobegnila.