Ker je bila v obravnavani zadevi zoper prvostopenjski upravni akt vložena tožba, ne da bi bila predhodno vložena pritožba na upravni organ druge stopnje, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi 2. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ko je tožbo zavrglo.
dovoljenost revizije - status žrtve vojnega nasilja – otrok, katerega starš je bil ubit - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi moral revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Med delovne deportirance v smislu določbe 2. člena ZZVN ni mogoče uvrstiti oseb, ki so bile tako kot tožnik napotene na delo na podlagi veljavnih predpisov po odredbi takratnih oblasti in so ves čas živele v kraju stalnega prebivališča.
status žrtve vojnega nasilja – pogoji za priznanje statusa – sodelovanje v NOB – odločba ustavnega sodišča
Ker tožnici v upravnem postopku ni uspelo dokazati bistvene okoliščine, ki je podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po osmem odstavku 2. člena ZZVN, torej, da je bil njen oče ubit zaradi sodelovanja v NOB ali da je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu, tožnici tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja.
S tožbo izpodbijani akt je bil izdan na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik, ta akt pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici. Odločitev tožene stranke dejansko predstavlja le procesno odločitev, saj je bilo z njo odločeno le, da se pritožba zavrne.
status civilnega invalida vojne - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe - materialni zakonski rok
Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je Vrhovno sodišče presodilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni materialnopravni podlagi, da jo je sodišče prepričljivo obrazložilo in k razlogom sodišča prve stopnje nima ničesar dodati.
status civilnega invalida vojne – obnova postopka – novi dokazi
V zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka poškodovala v taborišču za otroke ob sprožitvi alarma. Te okoliščine, katere potrjujeta tudi izjavi predlaganih prič, pa ne pomenijo vojnega dogodka v smislu ZCIV. Zato tudi predlagani novi dokazi – izjavi predlaganih prič ne bi pripeljali do drugačne odločitve in zato je bil predlog za obnovo pravilno in utemeljeno zavrnjen.
uveljavljanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida
Določba 3. odstavka 121. člena ZVojI se uporablja za osebe, ki so zahtevo vložile pred uveljavitvijo ZVojI, pa statusa niso dobile zaradi prenizkega odstotka invalidnosti.
status žrtve vojnega nasilja – nasilno dejanje, povzročeno na območju bivše Kraljevine Jugoslavije – stalno bivališče prosilca ob prenehanju nasilnega dejanja
Tožnica, ki se je na ozemlje Republike Slovenije stalno naselila leta 1957, vojno nasilje pa je bilo izvedeno na ozemlju današnje Republike Hrvaške, ne izpolnjuje pogojev za status žrtve vojnega nasilja po 2. odstavku 6. člena in 2. odstavku 7. člena ZZVN. Po navedenih določbah bi se morala tožnica naseliti na ozemlju Slovenije najkasneje do 31.12.1945, pri tem pa se po ustaljeni sodni praksi kot ozemlje Republike Slovenije upošteva ozemlje sedanje RS oziroma sedanjih dežel Furlanije – Julijske krajine in Koroške.
stvarna pristojnost sodišča - odločanje o renti žrtvi vojnega nasilja
Tožniku je bil po določbi 16.a člena ZZVN že priznan status žrtve vojnega nasilja z odločbo z dne 3.9.2002, in sicer tudi za sporno obdobje v času od 15.2.1945 do 8.5.1945. V obravnavanem sporu pa ne gre za spor o tožnikovem statusu žrtve vojnega nasilja, pač pa o priznanju denarne rente oziroma odškodnine po določbi 16.a člena ZZVN, o katerem pa lahko odloči le stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Delo v Avstriji, ki ga je tožnik opravljal od 31.7.1941 do 31.10.1944 na podlagi napotitve na delo preko Urada za delo (Arbeitsamt) in ki mu je bilo všteto v delovno dobo, se ne more šteti za delo delovnega deportiranca.
status vojaškega vojnega invalida po Zakonu o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa vojaškega vojnega invalida po 1. členu ZVVA (1991), saj se mu je zdravstveno stanje poslabšalo kot nevojaški osebi pri opravljanju delovne dolžnosti za obrambo države, opredeljene v 5. členu Zakona o obrambi in zaščiti.
ZUS člen 16, 59, 59/1, 70.ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 137, 137/1, 146, 343, 343/1, 343/2, 352.
rok za pritožbo - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - prepozna pritožba
Ker je bila tožničina pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (1. in 2. odstavek 343. člena ZPP), na podlagi določbe 352. člena ZPP, v zvezi z določbo 16. člena ZUS, zavrglo kot prepozno.
ZZVN člen 2, 2/8. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 1.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa otroku umrlega, ki bi izpolnjeval pogoje za ŽVN
Status žrtve vojnega nasilja - otroka umrlega ali pogrešanega v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, lahko dobi le oseba, ki je bila ob smrti takega starša otrok, to pa je do starosti 18 let.