Za priznanje statusa "otrok ubitega starša" je potrebno izkazati, da je bil eden od staršev ubit iz razlogov po 8. odstavku 2. člena ZZVN. Če pogoji niso izpolnjeni, statusa ni mogoče priznati.
Ker je iz podatkov v spisih razvidno, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po preteku absolutnega petletnega roka (4. odstavek 263. člena ZUP), je sodišče prve stopnje utemeljeno potrdilo odločitvi upravnih organov.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa "taboriščnik" - zavrnitev zahtevka za priznanje statusa - tožnik se ni nahajal v nemških ali poimensko navedenih taboriščih
Tožniku statusa žrtve vojnega nasilja - taboriščnika na podlagi 1. odstavka 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 13. člena ZZVN ni mogoče priznati, saj se v obdobju 6.4.1941 do 15.5.1945 ni nahajal v nemških koncentracijskih taboriščih, prav tako ne v taboriščih, ki so poimensko navedena v 1. odstavku 13. člena ZZVN.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok umrlega starša
V 8. odstavku 2. člena ZZVN je določeno, da je žrtev vojnega nasilja tudi otrok, katerega starš je umrl ali je bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja do 15.5.1945 oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31.12.1945. To pomeni, da je zakonodajalec status vezal na smrt starša v časovnem obdobju, ko so zoper njega trajali prisilni ukrepi oziroma ko je po prenehanju nasilja čakal na vrnitev domov ali pa se je domov že vračal.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - otrok ubitega starša
Do statusa žrtve vojnega nasilja je upravičen le otrok, katerega eden od staršev je izgubil življenje zaradi nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
status žrtve vojnega nasilja - otrok starša, ubitega v NOB - pogoji za priznanje statusa
Če je starš izgubil življenje kot civilna oseba v okoliščinah vojaškega spopada, potem ne gre za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša - smrt starša po končani vojni na poti v domovino
Po ZŽVN, ki je veljal ob izdaji odločbe prve stopnje, smrti starša po končani vojni in na poti v domovino, ni šteti za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem v begunstvu - podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilje okupatorja proti staršem
Če ni dokazano nasilje okupatorja proti staršem, ni podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku teh staršev.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa begunke - pogoji za priznanje statusa - vzročna zveza med selitvijo družine in požigom domače hiše
Zakonsko določbo 4. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče razumeti le tako, da mora biti odhod od doma v vzročni zvezi s požigom, porušenjem ali izropanjem stanovanja ali stanovanjske hiše. Zato ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je odšla od doma še pred takim dejanjem.
Ni begunec oseba, ki je za en dan pobegnila z doma iz strahu pred okupatorjem in možnostjo požiga hiše njenih staršev. Če pa je bila požgana hiša tožničinih starih staršev, pri katerih tožnica ni živela, ne more iz tega naslova uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja - begunke.
žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec v enoto nacistične stranke
Ne šteje se za prisilno mobilizirano osebo, ki je bila prisilno mobilizirana v enote nacistične stranke, med katere spada tudi SS Wachmanschaft, ne glede na to, da v te enote ni prišla na lastno željo.
Če vlagatelj ne dokaže, da so bili njegovi starši ubiti s strani okupatorja oziroma njegovih pomagačev, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - otroka ubitih staršev.