status žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB - pravica do vojne odškodnine
Oseba s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB, ima samo pravico do vojne odškodnine po ZSPOZ in ne po ZZVN.
status žrtve vojnega nasilja - izpostavljenost nasilju v obdobju od 6.4.19941 do 15.5.1945 - novela ZZVN
Za status žrtve vojnega nasilja je bila posebno relevantna izpostavljenost nasilju v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945. Šele novela (Ur.l. RS, št. 110/02) je navedeno obdobje podaljšala do 31.12.1945.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - dokazno breme na stranki, ki tak status uveljavlja
Pritožba ne more uspeti, če ima le pavšalne ugovore, ne izpodbija pa dokazne ocene tožene stranke, na kateri temelji tudi odločitev sodišča prve stopnje.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilje, prizadeto s strani okupatorja - dom, porušen ob zavezniškem bombandiranju
Ker je bil tožničin dom porušen ob zavezniškem bombardiranju, ni izpolnjen zakonski pogoj iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, saj od doma ni pobegnila zaradi porušenja hiše s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev.
žrtev vojnega nasilja - otrok - pojem otroka - konvencijska ureditev - starost otroka oziroma njegova polnoletnost
V smislu Zakona o žrtvah vojnega nasilja je kot otroka šteti le osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev - nasilje s strani okupatorja, ki traja najmanj tri mesece
ZZVN zahteva za pridobitev statusa begunca obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki je bilo neposredno povzročeno osebi, ki uveljavlja status in pravice žrtve vojnega nasilja oziroma ji je neposredno grozilo. Po določbah 3. člena ZZVN pa mora takšno nasilje trajati najmanj 3 mesece.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Zakon o žrtvah vojnega nasilja - ZZVN-D, ki je veljal v času odločanja, je upravičenost za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otroka za pridobitev zahtevanega statusa vezal zgolj na smrt enega od staršev in pri tem ni pogojeval možnosti za pridobitev tega statusa s tem, da bi moralo biti nasilje nad otrokovimi starši izvršeno na ozemlju Republike Slovenije.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - neizkazanost dejanskih okoliščin - nasilni odvzem otroka staršem
Ker tožnica ni izkazala dejanske okoliščine - nasilni odvzem staršem, ki so podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka, tožnici uveljavljanega statusa ni mogoče priznati.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa osebi, ki je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske odpeljana v ujetništvo
Šele novela ZZVN-G je določila, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1945 odpeljana v ujetništvo.
upravni postopek - pritožba - vložitev pritožbe po zakonsko določenem roku - zavrženje pritožbe
Ker je bila pritožba vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od v spisih izkazane vročitve odločbe, je bilo zavrženje pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP utemeljeno.
status žrtve vojnega nasilja - begunka - pogoji za priznanje statusa - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju nasilnega ukrepa
Če je imela oseba ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij RS, je žrtev vojnega nasilja ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilje zoper njo storjeno.
Ker tožnica ni sledila pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti v vloženi tožbi, tožba ni bila sposobna za obravnavanje. Zato jo je bilo treba zavreči kot nepopolno.
žrtve vojnega nasilja - upravni spor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Sklep sodišča prve stopnje, da tožnica na ozemlju RS ni živela pred zakonsko relevantnim datumom (31.12.1945) je preuranjen, saj zgolj izjava, ki jo je tožnica kasneje zanikala, še ne daje zadostne podlage za sklepanje, da se je naselila v RS šele leta 1949.
status žrtve vojnega nasilja - otrok - razlaga pojma "otrok" po načelih družinskega prava
Za otroka je v smislu določb ZZVN potrebno šteti le tisto osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice. Pojem otroka je po splošnih načelih družinskega prava potrebno razlagati v smislu zagotavljanja potrebne skrbi in varstva in ne v pomenu opredelitve sorodstvenega razmerja do staršev.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - pomanjkljiva odločba tožene stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kakšen status je bil tožnici priznan in tudi ne, za kakšno obdobje, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je takšno odločbo odpravilo po 2. točki in po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS (dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno, odločba je pomanjkljiva).
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Ker je bil oče tožeče stranke po demobilizaciji ubit s strani oficirja jugoslovanske kraljeve vojske (23. aprila 1941), se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ta smrt ni posledica okoliščin, ki bi bile glede na zakonsko določbo (8. odstavek 2. člena ZZVN) relevantne za priznanje uveljavljanega statusa.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - smrt enega od staršev - smrt kot posledica nesrečnega naključja
Oče tožeče stranke je umrl v vojni v nesreči, kar po zakonu ne more biti podlaga za priznanje uveljavljanega statusa ŽVN (otrok, katerega eden izmed staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB).
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - izgnanstvo - nedoločen pravni pojem
Odredbe visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 23.2. in 8.7.1942, s katerimi je bilo omejeno prosto gibanje ljubljanskega prebivalstva ter razlaščenih 42 lastnikov za potrebe obmejnih nadzornih točk. Razlogi za sprejem teh odredb pa niso bili politični, kot to zmotno meni tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, temveč vojaško-strateški. Politični razlogi bi bili namreč v smislu določb ZZVN podani v primeru, ko je bilo nad osebo izvršeno nasilje zaradi njenega nasprotovanja nacističnemu oziroma fašističnemu režimu, česar tožeča stranka ni nikoli zatrjevala.
statusa žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - nasilno dejanje - stalno prebivališče na ozemlju RS po prenehanju vojnega nasilja
Tožeča stranka se je po lastnem zatrjevanju iz madžarskega taborišča S. dne 15.5.1945 vrnila v domači kraj B. v Vojvodini, na ozemlju Republike Slovenije pa se je naselila šele leta 1963. Ob prenehanju nasilja ni imela stalnega prebivališča na sedanjem ozemlju Republike Slovenije, zaradi česar ji statusa, tudi glede na določbe 6. odstavka 2. člena ZZVN, ni mogoče priznati.
žrtve vojnega nasilja - status begunca - priznanje statusa begunca z uporabo izrednega pravnega sredstva - razveljavitev pravnomočne odločbe - učinkovanje odločbe za naprej
Tožniku je bilo mogoče priznati status begunca šele z uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe na zahtevo stranke po 265. členu ZUP/86, ki pa izrecno določa, da lahko odločba učinkuje le za naprej.