status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Oseb, ki so bile napotene na obvezno delo - Pflichtjahr ni mogoče uvrstiti med delovne deportirance. Obveznega dela teh oseb, ki je imelo značilnosti zaposlitve, ni mogoče šteti za prisilno delo v smislu 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja, saj niso bile napotene na delo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov.
status in pravice iz statusa žrtve vojnega nasilja - smrt stranke med pritožbenim postopkom - nedovoljena pritožba pravnega naslednika
Pravica do priznanja statusa žrtve vojnega nasilja in pravice iz tega statusa - do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev in pravice do priznanja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato, če je tožnik, ki je status uveljavljal, med pritožbenim postopkom umrl, njegova pravna naslednica (tožnikova žena) ne more nadaljevati pritožbenega postopka.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj pogojev mogoče v skladu z 2. odstavkom 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dokazovati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, tudi samo z izjavami prič.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je prvostopni upravni organ odločil o tožnikovem statusu na podlagi nepopolno zbranih dokazov in ne dovolj raziskanega dejanskega stanja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitih staršev
V dopolnjenem 8. odstavku 2. člena novele ZZVN-D ni bil predpisan omejitveni pogoj - sodelovanje staršev z NOB Slovenije - za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja - otrok ubitih staršev. Tak omejitveni pogoj je določila novela ZZVN-G, ki pa ni veljala v času odločanja o tožnikovi zahtevi in tega predpisa ni mogoče uporabiti.
status žrtve vojnega nasilja - otrok staršev, ki sta izgubila življenje zaradi sodelovanja v NOB
Zmotno je stališče, da določba 1. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) za pridobitev statusa po 8. odstavku 2. člena predpisuje kot omejitveni pogoj izpostavljenost nasilju na območju Slovenije.
V času odločanja v upravnem postopku ni bilo zakonske podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja vojnemu ujetniku - vojaku bivše jugoslovanske armade. Šele kasnejša novela ZZVN-G (Ur.l. RS, št. 110/2002 z dne 18.12.2002) je uzakonila možnost, da tudi te osebe pridobijo status žrtve vojnega nasilja.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v taborišču
Otroku, ki je bil rojen staršem v zavezniškem taborišču po kapitulaciji Italije, ne pripada status žrtve vojnega nasilja, ker je nasilje okupatorja in izpostavljenost staršev nasilnim dejanjem okupatorja, ki je relevantna okoliščina za priznanje tega statusa, prenehalo. Dejstvo težkih razmer in nemožnost takojšnje vrnitve v domovino nista okoliščini, ki bi jih lahko po ZZVN upoštevali pri odločanju o priznanju zahtevanega statusa.
Če bo tožnica v ponovljenem postopku dokazala, da se je njena družina morala preseliti iz domačega kraja (ležečega sicer v izselitvenem pasu, vendar ni bila izseljena) v sosednji kraj zaradi prisilnega ukrepa okupatorja, jo bo treba obravnavati kot izgnanko in ne kot begunko.
izgnanka - pogoji za priznanje statusa - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker se sodišče prve stopnje do predloženega dokaza (potrdila Arhiva RS) ni opredelilo, pa bi se moralo, saj je od tega dokaza odvisna ugotovitev, ali so razloge za kasnejšo vrnitev tožnice oziroma njenih staršev (22.3.1947) povzročili sami ali ne, ima izpodbijana sodba pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti, saj v njej ni naveden razlog o odločilnem dejstvu, ki je pomembno za odločitev.
priznanje statusa izgnanke - presoja zgodovinskih podatkov
Pravilno je sklepanje sodišča prve stopnje, da bi morala dejstvo, ki ni sporno, da se je tožnica z družino vrnila v domovino dne 22.3.1947 z organiziranim transportom iz Avstrije, tožena stranka presoditi glede na zgodovinske podatke o vračanju izgnancev na organiziran način v domovino in ob upoštevanju teh podatkov presoditi potrdilo Arhiva RS o tem.
ZZVN člen 1, 2, 2/8. ZUS člen 25, 25/1-1, 60, 60/1-4, 77, 77/2-1.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Tožnik je že zahtevi priložil listine, katere po presoji pritožbenega sodišča dokazujejo dejansko stanje, ki ga za priznanje uveljavljenega statusa zahteva določba 8. odstavka 2. člena ZZVN.
Tožnici, ki je morala zapustiti svoj dom zaradi porušene hiše s strani zaveznikov, ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja po 4. odstavku 2. člena ZZVN.
prisilni mobiliziranec - priznanje pokojninske dobe - upravni spor - bistvena kršitev pravil postopka
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo, da o zahtevku za priznanje pokojninske dobe (2. odstavek 13. člena ZZVN) ni bilo odločeno, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, je nezakonita tudi sodba sodišča prve stopnje.
Samo ugovor, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo zaradi šikaniranja, ne more zadoščati za priznanje pravic po ZPKri. Ker je šele 29.3.2001 stopil v veljavo Zakon o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, prej o odškodnini ni bilo možno odločiti.
odškodnina v obliki denarne rente - pogoji za priznanje odškodnine - nepriznavanje obdobij zavarovanja
Predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavni pred 31.3.1992 so določali obdobja, ki se zavarovancem niso vštevala v pokojninsko dobo. Tako nepriznavanje zavarovanja, zaradi katerega je moral prisilni mobiliziranec delati dlje, da je dosegel polno pokojninsko dobo, je nujno potrebni pogoj za priznanje odškodnine v obliki denarne rente.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v begunstvu
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, morata biti izkazana konkretno in neposredno vojno nasilje nad starši pred pobegom in dejstvo, da je bil otrok rojen med izvajanjem takih prisilnih ukrepov.
Tožečo stranko so med vojno poslale na delo nemške oblasti k raznim družinam v Avstriji. Zato je ni mogoče uvrstiti med delovno deportiranko, saj ni bila poslana na delo Pflichtjahr zaradi razlogov po 1. odstavku 2. člena in 3. členu ZZVN.