nenavzočnost na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ob tem, ko je bilo obdolžencu vabilo izkazano za naroke dne 26.3.2024, 3.9.2024 in tudi 19.12.2024, pa obdolženec neupravičeno ni pristopil na nobenega, kar tri prisilne privedbe pa niso bile realizirane, ker ga niso našli (dne 25.4.2024, 21.3.2025 in 28.3.2025), tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da se obdolženec vabilom sodišča zavestno in načrtno izogiba z namenom izogniti se predmetnemu kazenskemu postopku. Tako ne držijo navedbe zagovornika, da razlogi za odreditev pripora še niso podani. Iz obvestila PP ... z dne 6.5.2024 (l. št. 85) izhaja tudi, da so policisti ob iskanju obdolženca govorili z njegovo mamo, ki ni vedela, kje se nahaja, ko ga je poklicala in dala telefon policistu pa obdolženec policistu ni želel podati svoje trenutne lokacije, kar še dodatno kaže na njegovo očitno izmikanje predmetnemu postopku.
finančni leasing - znižanje kupnine - leasingojemalec - dobavitelj - materialno procesno vodstvo - tožbeni predlog - izločitev izvedenca - ogled - zavrnitev predloga stranke za izrek sodišča o nepristojnosti - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje bo moralo znova odločati o predlogu toženke za izločitev angažiranega izvedenca in se v tem okviru opredeliti do razlogov, ki jih le-ta uveljavlja, s čimer se bo izognilo omenjeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.
Dokaze izvaja sodišče in sodišče je tisto, ki mora samo in po uradni dolžnosti poskrbeti, da se dokazi izvedejo pravilno. Povedano drugače, sodišče mora tudi v primeru, če ni zahtev in predlogov strank, samo poskrbeti, da nepristranski in neodvisni izvedenec izdela ustrezno ekspertizo.
Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožnica jamčevalne zahtevke uveljavljati v ustrezni obliki. Formalno sicer ni bila stranka prodajne pogodbe, vendar je dejanski kupec vozila, na katerega so bili (pritožbeno nesporno) preneseni jamčevalni zahtevki, medtem ko je leasingodajalec dejansko samo plačal kupnino. Pravilna je toženkina pritožbena teza, da bi morala tožnica skladno z najprej neenotno in nato ustaljeno sodno prakso (glej predvsem odločbo VS RS II Ips 38/2012 z dne 17.10.2013) pri jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak poleg dajatvenega uveljavljati tudi oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Sodišče prve stopnje je po pravilu o materialnem procesnem vodstvu bilo dolžno tožnico vzpodbuditi k pravilnem oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti je tudi preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga. Zaradi pobude sodišča prve stopnje se v konkretnem primeru cilj pravde, gledano z očmi nepravnika, ne bi spremenil. Vsem udeležencem postopka (sodišču prve stopnje, tožnici in toženki) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo uveljavlja tožnica oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi pravilnega oblikovanja zahtevka v ničemer ne bi spremenil.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca
Tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče za prvo obrazloženo vlogo izvedenca od njega ni terjalo dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih v postopku še ni terjalo, da ga je pozvalo na izjavo v zvezi z zatrjevano procesno kršitvijo z ogledom, povezano z razlogi zahteve za njegovo izločitev, da je lahko odločilo o procesnem predlogu.
Glede druge obrazložene vloge izvedenca tožena stranka utemeljeno navaja, da izvedenec ni prejel zahteve, poziva ali sklepa sodišča za dodatna vprašanja. V drugi obrazloženi vlogi je izvedenec odgovarjal na pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi, vložene skupaj z zahtevo za izločitev. Šlo je le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani oziroma za njegova pojasnila v zvezi s pripombami strank, zato ni upravičen do nagrade za dopolnilni izvid in mnenje.
grožnja - predlog za pregon - oškodovanec - smrt oškodovanca
Pritožbeni senat se pridružuje prevladujočim stališčem tako v kazenskoprocesni teoriji kot v sodni praksi, da je bila v procesni situaciji smrti oškodovanca (ki ni stranka, torej subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, katerega domnevni storilec se preganja na predlog (t. i. predlagalni delikti), presežena rigorozna razlaga 55. člena ZKP, iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.
Po preučitvi procesnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predloženi plačilni nalogi opremljeni s klavzulami o pravnomočnosti. K plačilnemu nalogu MOR Kranj, Pn 06113-2483/2024 z dne 18. 12. 2024, je priloženo tudi pooblastilo, s katerim je storilec pooblastil svojega delodajalca, da v njegovem imenu oziroma namesto njega "prevzame poštno pošiljko za kazen pod št. 55374767". Priložena je tudi vročilnica, iz katere izhaja, da je bila ta odločba tako dne 20. 12. 2024 vročena A. s.p. (za B. B.). Iz plačilnega naloga PPP Celje, številka 5010102162930/2024 z dne 20. 6. 2024, izhaja, da je bil storilcu vročen 20.6.2024, na plačilnem nalogu pa se nahaja tudi storilčev podpis. Pravnomočen je postal 29. 6. 2024. Iz plačilnega naloga PP Domžale, številka 5010104152134/2025 z dne 16. 2. 2025, pa izhaja, da mu je bil vročen 16. 2. 2025 in da se storilec ni želel podpisati, saj pravi, da bo ostal brez službe, vročen pa mu je bil v roke ob 22.25 uri na naslovu L. ... . Pravnomočen je postal 25. 2. 2025. Pritožbene trditve, da storilec navedenih PN ni prejel, da mu niso bili vročeni skladno z zakonom in da zato nobena od odločb še ni pravnomočna, se vsled navedenemu izkažejo za neutemeljene.
Pritožnika sta po sklepu o dedovanju D 193/2022 dediča po pokojnem dolžniku. Sodišče prve stopnje je zato ob uporabi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno nadaljevalo izvršilni postopek zoper njiju.
ZNP-1 člen 42. ZPND člen 22a. ZPP člen 334, 334/2, 366a.
preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških - umik pritožbe
Ker je do umika pritožbe prišlo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba uporabiti v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, vzelo umik pritožbe na znanje in o tem izdalo ugotovitveni sklep.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva
Člen 14 ZOro-1 sicer določa pogoje za izdajo orožne listine, vendar pa se glede na določbo 55. in 77. člena člena ZObr, takšno dovoljenje ne more izdati za vojaško orožje, saj se lahko osebna vojaška oborožitev in oprema da v hrambo le vojaškim osebam, vojaško orožje in opremo pa lahko prodaja, izvaža ali uvaža ter opravlja posle posredovanja s tem blagom le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi dovoljenje ministrstva. To določa tudi 14. točka 4. člena ZOro-1 (vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen).
Ob vsem navedenem tako pritožbeno sodišče zaključuje, da ne gre za očitno napačno kvalifikacijo, ko bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu očitanega kaznivega dejanja in je zato, kljub drugačnim navedbam obrambe, podan utemeljen sum tudi v delu, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - duševno zdravje - nadzorovana obravnava
Pritožba se v razlogih osredotoča in izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogoja iz 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer, da vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).
odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti - predobravnavni narok - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje - sprememba bivališča
Ob tem, ko ni dvoma, da je bil obtoženec pravilno vabljen na predobravnavna naroka, tako dne 13.11.2023, kot 20.12.2023, pa tudi takrat na nobenega od narokov ni prišel in izostanka ni opravičil, v nadaljevanju pa tudi ni javil nobene spremembe bivališča in so bili posledično vsi poskusi vročitve vabil neuspešni, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da to zadostuje za sklepanje o očitnem izmikanju postopku, ki je v zadostni meri izkazano.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - izločitev dokazov - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
Zagovornica navede, da so v spisu dokazi, ki bi morali biti izločeni, saj so bili pridobljeni nezakonito, in sicer vsa zaslišanja prič (med drugim tudi tista z dne 11.4.2025, torej po izdaji izpodbijanega sklepa). Nezakonitost vidi v tem, da obdolžencu ni bila omogočena niti fizična prisotnost niti prisotnost preko videokonference na narokih dne 25.3.2025, 26.3.2025 in 11.4.2025, čeprav je želel biti navzoč. Takšne navedbe niso utemeljene, saj v predstavljenem pogledu ne more iti za nezakonite dokaze, sicer pa bodo vsi ti dokazi lahko ponovljeni tekom glavne obravnave (v kolikor bo do nje prišlo), na kateri bo obdolženec imel možnost sodelovati.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v svojih pripravljalnih vlogah in na katere je sodišče vezano pri odločanju o zahtevku (glej 14. točko obrazložitve prvostopne sodbe). Tožeča stranka v svojih trditvah ni zatrjevala, da je stavba na ... poslovna stavba. Tovrstne pritožbene navedbe so pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP in so kot takšne pritožbeno neupoštevne, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj teh svojih navedb ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Že glede na navedeno, so povsem neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da se za tovrstna razmerja ne uporabljajo določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). So pa tudi neutemeljena. Obvezni rezervni sklad je v slovenski pravni red vnesel Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v 119. členu določa, da morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem enot. Stanovanjski zakon (SZ-1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 69/03 in nasl.), ki kot poseben zakon ureja razmerja v večstanovanjskih stavbah in je s SPZ v običajnem odnosu splošnega in posebnega zakona, ima natančnejše določbe glede vplačil in uporabe teh sredstev (41. do 47. člen SZ-1). Navedene določbe so že bile v veljavi v času nastanka vtoževanih terjatev. Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis (3. odstavek 199. člena SPZ), kot je pravilno pojasnilo prvostopno sodišče v 14. točki obrazložitve. Za plačevanje višjega prispevka v rezervni sklad se lahko odločijo etažni lastniki, vendar mora biti njihova odločitev veljavno sprejeta v načrtu vzdrževanja večstanovanjske stavbe iz 26. člena SZ-1, etažni latniki pa se lahko tudi v pogodbi o medsebojnih razmerjih dogovorijo, da bodo v rezervni sklad vplačevali več od predpisanega najnižjega zneska (116. člen SPZ). Tako se pokaže, da je prvostopno sodišče povsem pravilno uporabilo materialno pravo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku
Nobena opravičila, zdravniška dokumentacija, zlasti pa ne izvedensko mnenje, kot tudi ne same navedbe v pritožbi, ne kažejo na obstoj utemeljenega razloga, ki bi opravičil to, da obdolženec v več letih niti enkrat ni pristopil na prav noben razpisani narok.
Ob dejstvu, da je izvedenec ugotovil, da je obdolženec zdravstveno sposoben udeležbe in sodelovanja na glavni obravnavi v obravnavani kazenski zadevi, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da se obdolženec očitno izmika prihodu na obravnavo, pri čemer s pisanjem opravičil po mailu (ki jih napiše sam ali zagovornik) zgolj zavlačuje s svojim prihodom na narok. Četudi je določene odsotnosti opravičil z zdravniškimi opravičili, pa glede na njihovo veliko število več ni možno zavzeti stališča, da gre za povsem upravičene odsotnosti, upoštevaje izvedensko mnenje, da je povsem sposoben sodelovanja v postopku.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 4, 10.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov - notar
Upnik utemeljeno navaja, da notar iz Celja ni imel pristojnosti, da bi potrjeval izvršljivost tujih listin, da je lahko potrdil zgolj zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu, da potrdila ne bi mogel izdati avstrijski notar, saj njegov notarski zapis spreminja notarski zapis SV 577/2016 le v določbah, ki ne predstavljajo bistvenih sestavin, da je lahko notar v Celju potrdil zgolj to, kar je sam zaznal, saj ne more izvajati dokaznega postopka, da je presoja zapadlosti lahko stvar kasnejšega izvršilnega postopka, v katerem se dolžnik brani z ugovorom.
V obravnavanem primeru gre za primerljivo situacijo s pravnimi nasledniki, ko je po sklenitvi notarskega zapisa prišlo do določenih sprememb, vendar se te ne nanašajo na pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo. Zapis datuma zapadlosti v potrdilu ni bistven za izdajo potrdila. Bistveno je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da notarski zapis notarja iz Celja (sam zase, brez aneksa) izpolnjuje zahteve iz Uredbe, ker gre za nesporni zahtevek v smislu člena 3 Uredbe, da so se dolžniki strinjali z zahtevkom v javni listini, kar so zapisali v dokument in potrdili s podpisom ter da notarski zapis predstavlja javno listino, skladno s členom 4 Uredbe.
Tožena stranka je delno plačala terjatev 9. oz. 10. 1. 2024, kar je bilo preden ji je bil vročen sklep o izvršbi s predlogom 16. 1. 2024. Ni mogla tožena stranka pripoznati zahtevka, izrecno ali smiselno, za katerega sploh ni vedela, da ga tožeča stranka sodno uveljavlja.
Med delnim plačilom 9. oz. 10. 1. 2024 in delnim umikom tožbe so minili skoraj trije meseci. To ne pomeni takojšnjega delnega umika tožbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084956
URS člen 15, 15/3, 27 29, 34, 35, 36. ZKP člen 236, 236/3, 3 3/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. KZ-1 člen 173, 173/3.
zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do obrambe - sekundarna viktimizacija - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - domneva nedolžnosti - test sorazmernosti - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Varstvo mladoletne oškodovanke pred sekundarno viktimizacijo, ki bi lahko nastopila ob njenem zaslišanju v kazenskem postopku, ne sme prikrajšati obtoženca za učinkovito izvrševanje pravice do obrambe.
Kadar sta pri pridobivanju dokazov s strani "zasebnikov" ogrožani dve ustavni pravici, je treba opraviti tehtanje med pravicami v skladu s strogim testom sorazmernosti.
OZ člen 299, 199/1, 378, 378/1, 435, 496, 921, 936. ZPP člen 442, 458, 458/1, 353.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - zavarovalna pogodba - neplačilo kupnine
Ker je torej po ugotovitvah sodišča prve stopnje toženka s tožnico sklenila prodajno pogodbo, s katero je kupila in prevzela telefon, ga kasko zavarovala in uporabljala več mesecev, tožniku kot prodajalcu pa ni plačala ničesar niti ni sklenila kreditne pogodbe, na podlagi katere bi tožnica prejela plačilo telefona in zavarovanja, je sodišče prve stopnje ob materialnopravno pravilni uporabi določb 435., 496. , 921. in 936. člena OZ ter določb sklenjene prodajne pogodbe z dne 17. 11. 2022 pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo zneska 1.528,98 EUR po računu z dne 17. 11. 2022 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2022 dalje.
odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti - predobravnavni narok - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje
Glede na vse navedeno, ob vseh poskusih vročitve, ko je obtoženec prejel vabila za predobravnavni narok dne 25.11.2024, pa tudi za dne 27.5.2024 in 1.7.2024 (o katerih je bil nenazadnje že ustno obveščen), pa ni prišel na nobenega od teh narokov in izostanka ni opravičil, tudi višje sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da to zadostuje za sklepanje o očitnem izmikanju postopku, ki je v zadostni meri izkazano.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00085995
ZKP člen 304.a. URS člen 23, 24. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
narok za glavno obravnavo - videokonferenca - kaznivo dejanje nasilja v družini - kolektivno kaznivo dejanje - zavrnitev dokaznega predloga
Glavna obravnava se po določbi prvega odstavka 287. člena ZKP res praviloma opravi na sedežu sodišča, kamor se povabijo obtoženec in njegov zagovornik, tožilec, oškodovanec, zakoniti zastopniki in pooblaščenci, tolmači, priče in izvedenci (prvi odstavek 288. člena ZKP). Narok za glavno obravnavo pa se na podlagi 304.a člena ZKP lahko opravi tudi preko videokonference, kar predstavlja izjemo od pravila, določenega v 287. in 288. členu ZKP. Sodišče narok za glavno obravnavo preko videokonferenčne povezave lahko opravi le, če se s tem stranki strinjata ali če je glede na okoliščine zadeve to potrebno za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Zagovornica v pritožbi izpostavlja, da je predsednik senata oziroma senat sprejel sklep v nasprotju z drugim odstavkom 304. člena ZKP, ker sklepa ni vročal strankam pred samim narokom. S tem, da sodišče prve stopnje sklepa o opravi naroka preko videokonference strankam ni vročalo skupaj z vabilom na narok ter da je bil razglašen na samem naroku, je podana kršitev drugega odstavka 304.a člena ZKP. Ker pa je ta procesna kršitev relativno bistvena kršitev določb kazenskega postopka, bi morala zagovornica v pritožbi izkazati vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Slednjega zagovornica v pritožbi niti ni zatrjevala, zato so pritožbene navedbe v zvezi z izvedbo narokov za glavno obravnavo preko videokonference v celoti neutemeljene.
Pri odločanju o utemeljenosti pritožbenih trditev glede kršitve obtoženčeve pravice do obrambe, pritožbeno sodišče najprej opozarja na ustaljeno ustavnosodno prakso, ki se je izoblikovala za zagotavljanje ustavnopravnih jamstev v kazenskem postopku v smislu 3. alineje 29. člena Ustave: 1.) glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2.) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3.), da mora biti predlagani dokaz materialnopravno relevanten; 4.), da morata stranki pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in da je 5.) v dvomu šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. V skladu z načeli učinkovitosti in ekonomičnosti postopka po 15. členu ZKP sme sodišče zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Je pa sodišče v skladu z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP vsekakor dolžno v svoji odločbi ustrezno argumentirati, zakaj strankinemu dokaznemu predlogu ni ugodilo.
Kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje, ki ga je potrebno presojati celostno in ne posamično iz opisa dejanja iztrganih delov posameznih ravnanj. Sodišče prve stopnje se je do zagovorničinih trditev glede zastaranja kazenskega pregona opredelilo v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe, kjer je pravilno poudarilo, da obtožencu očitana ravnanja v opisu dejanja pod točko 1 tvorijo eno celovito dejanje, ki je trajalo skozi daljše časovno obdobje več let in je takšen opis dejanja treba presojati celostno, kot trajajoče kaznivo dejanje. Ker je kolektivno kaznivo dejanje eno kaznivo dejanje, je v teoriji in sodni praksi zavzeto stališče, da je kaznivo dejanje dokončano, ko preneha protipravno stanje. Na dokončanje kaznivega dejanja je vezan tudi začetek teka roka zastaranja kazenskega pregona, zato kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ni zastaralo.