dokazovanje z izvedencem - pravica do izjave - pritožbena obravnava
Strankina pravica do izjave sega tudi na področje dokazovanja. Stranki ta pravica omogoča predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti do rezultatov dokazovanja. V ta sklop brez dvoma spada tudi pravica stranke podajati pripombe k pisnim izvedenskim mnenjem in v zvezi s tem predlagati dodatno zaslišanje izvedenca zaradi razjasnitve teh pripomb ne glede na to, da gre za dokazovanje dejstev, za katera dokazno breme nosi nasprotna stranka. Na drugi strani je neločljiv sestavni del te pravice dolžnost sodišča, da se s pripombami k izvedenskemu mnenju strank seznani in se do njih (če so te dopustne in za odločitev pomembne ter niso očitno neutemeljene) tudi opredeli.
Naloga pritožbenega sodišča na eni strani in pritožnikov na drugi strani je zamejena s pravilom o mejah pritožbenega preizkusa iz že navedenega 350. člena ZPP.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolžena na ravni utemeljenega suma izvršila iz koristoljubnih motivov in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem ter razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih mej, utemeljeno odtehta poseg v njeno ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep kot predlaga njen zagovornik. Tako je ukrep pripora v obravnavanem primeru tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
Kljub trditvam storilca, da je tekom preizkusne dobe izpolnjeval zahtevane obveznosti, ki so mu bile naložene s programom zdravljenja odvisnosti, pa pozitiven laboratorijski izvid nedvomno dokazuje, da storilec kljub rednim obiskom psihoterapevtskih sestankov ne vzdržuje popolne abstinence od alkohola. Niti iz pritožbenih trditev, niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi storilec ravnal drugače.
Ker storilec v roku, ki mu je bil določen svoje obveznosti (popolne abstinence od alkohola) ni izpolnil, je sodišče utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pripor ni primeren, niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep kot predlaga zagovornik v pritožbi in s katerim bi bilo mogoče zagotoviti, da obtoženi ne bi pobegnil in otežil dokončanja predmetnega postopka. Temveč je ukrep pripora za zagotovitev varstva javnega reda in miru, ter varnosti, zdravja in življenja tujcev, upoštevajoč višino predpisane kazni za kaznivo dejanje edini primeren in sorazmeren ukrep, ki nedvomno odtehta poseg v obtoženčevo ustavno pravico do osebne svobode.
V zvezi s trditvami zagovornika, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti zagovornik izpodbija zgol v s splošnem, saj navaja zgolj to, da ni podan in docela izkazan element ponovitvene nevarnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - načelo ne bis in idem
V postopku za oprostitev plačila sodne takse je sodišče utemeljeno zavrnilo ponovno podan predlog oškodovanca kot tožilca, z dne 22. 3. 2023, za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu I Kpd 5558/2022-39 z dne 19. 3. 2024.
O navedenem predlogu pritožnika je sodišče namreč predhodno že odločilo s sklepom I Kpd 5558/2022 z dne 18. 10. 2023, pravnomočen dne 15. 11. 2023, v katerem je upoštevalo tudi pritožnikov premoženjski položaj kot ga zatrjuje v pritožbi,
O isti taksni obveznosti (o predlogu za oprostitev plačila sodne takse) je bilo že odločeno pred sodiščem prve stopnje, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu nasprotovalo prepovedi ne bis in idem.To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, katerih pa oškodovanec kot tožilec ni navajal niti izkazal.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - vrste začasnih odredb
ZIZ sicer res splošno dopušča, da je mogoče izdati začasno odredbo s kakršnokoli vsebino, ki dosega svoj namen in glede zavarovanja nedenarnih terjatev, kot je primer v obravnavani zadevi, v 273. členu le eksemplifikativno našteva nekatere vsebine začasnih odredb. Vendar je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da je notariat po 137. členu Ustave javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa Zakon o notariatu (ZN).
Pritrditi je razlogom in zaključku sodišča prve stopnje, da z ugovorom tožena stranka ni uspela ovreči niti po tožeči stranki izkazanega verjetnega obstoja nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) niti zatrjevane in verjetno izkazane nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
V zvezi s trditvami zagovornika, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti zagovornik izpodbija zgol v s splošnem, saj navaja zgolj to, da ni podan in docela izkazan element ponovitvene nevarnosti.
krajevna pristojnost - dogovor o pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Nič od zahtevanega upnik ne navaja v pritožbi.
Določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljivih ali nepopolnih, se uporabijo v primerih, ko je zaradi uporabe tujega jezika nerazumljiva sama vloga, in ne v primerih, ko so v tujem jeziku listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tretji dokazoval resničnost svojih navedb v predlogu za odlog izvršbe.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičen razlog - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - izvršba na denarna sredstva pri banki
Dolžnik neutemeljeno navaja, da obstajajo razlogi za odlog izvršbe na nepremičnine, kajti obravnavana izvršba zoper dolžnikovega dolžnika (delodajalca) po 134. členu ZIZ teče samo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Prav tako je dolžnik v tej zadevi pravna oseba d.o.o. in ne prvotna dolžnica fizična oseba.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
Dolžnik mora doseči zadostno mero določnih in z dokazi podprtih trditev o razlogih za neverodostojnost potrdila o vročitvi. Vendar drugega kot golo zanikanje prejema plačilnega naloga dolžnik ni pojasnil.
Ker je obdolženi kljub izrečenim ukreom prepovedi približanja oškodovanki, z nasiljem nadaljeval, oz. ga celo stopnjeval, zato je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (zlasti oškodovanke).
Obtoženec je kljub zaposlitvi na Poljskem, zaradi dodatnega zaslužka iskal novo službo voznika na internetu te da mu je oseba, s katero se je povezal preko telefonske aplikacije, obljubila zaposlitev in plačilo 250,00 USD na osebo za opravljeni prevoz. Iz tega povsem jasno izhaja, da je obtoženec dejanje storil z namenom pridobitve premoženjske koristi, torej iz koristoljubnosti.
Skladno z drugim odstavkom 50.c člena ZLS občinsko odvetništvo zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po petem odstavku istega člena se glede položaja in statusa občinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. Ker peti odstavek 50.c člena ZLS nakazuje na uporabo določb ZDOdv, med njimi nakazuje tako tudi na uporabo 8. člena ZDOdv, po katerem se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
ZIZ člen 12, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 215. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - določitev sodnih penalov - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti
Neutemeljene so dolžničine pritožbene navedbe o nedopustnosti sodnih penalov zaradi narave nedenarne dolžničine obveznosti (dolžnica navaja, da je ta obveznost nadomestna in ne nadomestna). Sodne penale po 269. členu OZ je namreč mogoče določiti v primeru nadomestnih in nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Zato dolžnica nima prav, da bi upnica lahko, ker je dolžničina obveznost nadomestna, vložila le predlog za izvršbo. Dolžnica je bila glede na 212. člen ZIZ upravičena, da se lahko odloči, ali bo predlagala naložitev sodnih penalov ali pa bo vložila predlog za izvršbo za izpolnitev nedenarne obveznosti.
Dolžnica ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa ne more izpodbiti s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje. Dejstvo, da dolžnica zaradi svojega slabega premoženjskega stanja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžnici v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upnici utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnico vodi zaradi neplačila terjatve.