ZST-1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 365-2.
izvršba - obročno plačilo sodne takse - sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dolžnik v pritožbi tem ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje, navaja le, da prosi za plačilo sodne takse v dveh obrokih, ker mu po poplačilu kredita in stroškov ostane malo za dostojno življenje ter da mu po vseh odtegljajih delodajalec izplača na račun 1.600 ali 1.500 EUR. Ker tudi ta, v pritožbi navedeni znesek, presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, dolžnik s pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da dolžniku s plačilom relativno nizkega zneska taks za ugovor (55 EUR) in ugovor po izteku roka (55 EUR) ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dolžnikova predloga za obročno plačilo sodnih taks (za ugovor) z dne 4. 11. 2024 in (za ugovor po izteku roka) z dne 29. 1. 2025.
ZIZ člen 6, 6/5, 15. ZPP člen 249, 249/1, 365, 365-2.
nagrada in stroški izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - pravica do nagrade za opravljeno delo - izvedenina - izvedensko mnenje - cenilec - cenitveno poročilo - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Ker je cenilec naloženo delo opravil (kar pritožbeno ni izpodbijano), ima v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ ter določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravico do povračila stroškov, kakor tudi pravido do nagrade za opravljeno delo. Dolžnik pa višini odmerjene nagrade in nadomestila za stroške cenilca ne nasprotuje obrazloženo in konkretizirano.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - zavrženje revizije
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži le državno tožilstvo (prvi odstavek 385. člena ZPP). V konkretnem primeru je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil toženec osebno. Ker toženec te pravice nima, je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Odločitev o zavrženju revizije je pravilna že iz razloga, ker v sporih majhne vrednosti, kot je predmetni, po izrecni določbi osmega odstavka 458. člena ZPP revizija ni dovoljena.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda na narok - prenehanje vzroka za zamudo
V številnih primerih stranka sploh ne ve, da zamuja. Presoja zgolj vidika prenehanja vzroka kaže na prejudic sodišča prve stopnje, da je stranka najkasneje ob zaključku bolezni vedela za zamudo.
Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevala okoliščine, da ob prenehanju vzroka ni vedela za zamudo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi z vidika ali je tožeča stranka kasneje zvedela za zamudo, po prenehanju vzroka.
ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje o prejemu pozivnega sklepa in da ni dopolnila predloga. Pravilno je zavrglo kot predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse kot nepopoln.
pogodba o posredovanju - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo. Pojasnilo je, da sta pravdni stranki v smislu določbe 3. člena o prostem urejanju obligacijskih razmerij, sklenili Pogodbo o posredovanju z dne 2.7.2020, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno storitev. Določila navedene pogodbe predstavljajo materialno podlago za odločitev v tem sporu (13. in 16. točka obrazložitve). Pogodba o posredovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je torej tista, ki zavezuje. Že iz naslova pogodbe izhaja, da gre za posredniško pogodbo in so pritožbene navedbe, o napačno uporabljenem materialnem pravu, o zamenjavi z elementi pogodbe o trgovskem zastopanju (807. člen OZ), prekoračitvi zakonskega okvira posredniške pogodbe z upoštevanjem pogajanj in sklenitve posla, povsem napačne in zavajajoče.
Tožena stranka ne verjame navedbam tožeče stranke, vendar v pritožbi ne poda konkretnih nasprotnih trditev glede okoliščin, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka ni dokazala, da tožeča stranka ne bi pravočasno in na pravilen način plačala sodne takse.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga, izteka zakonskega roka za vložitev in datuma vložitve ugovora. Pravilno je zaključilo, da je tožena stranka prepozno vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
Ugotovitev tožničine terjatve do toženke in hkratna zavrnitev tožbenega zahtevka glede terjatve, za katero se ne ve, čigava je; opravljeni procesni pobot toženkinih terjatev (zoper tožnico) in izrek, da mora toženka plačati tožnici, so gledano skupaj nerazumljiv izrek, ki je v medsebojnem nasprotju. Hkrati iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da so bile vtoževane terjatve cedirane stranski intervenientki, kar pomeni, kot pravilno izpostavljata tožnica in stranska intervenienkta, da je imetnica vtoževanih terjatev stranska intervenientka in ne tožnica. Predmetno izraža nasprotje izreka z razlogi sodbe, ki so hkrati tudi v medsebojnem nasprotju, saj npr. 35. točka obrazložitve zopet ugotavlja obstoj terjatev tožnice do toženke in (v isti sapi) pojasnjuje zavrnitev zahtevka za plačilo terjatve v višini 1.000.000,00 EUR s pripadki. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo procesni pobot med medsebojnimi terjatvami pravdnih strank, nato pa naložilo toženki plačilo razlike, ki ga mora izplačati stranski intervenientki. Predmetne okoliščine niso takšne, da bi jih bilo preprosto mogoče opredeliti kot očitne pomote, kot se zavzema toženka, ampak pomenijo obstoj očitane kršitve.
Obtoženci naj bi kaznivo dejanje vlomne tatvine izvršili organizirano, nanj naj bi se dobro pripravili, z vnaprej pripravljenimi pripomočki, ko naj bi na kraj dejanja prišli z mobilnimi telefoni za komuniciranje in izvijačem ter vlomili v hišo sredi belega dne. Sodišče prve stopnje je glede finančnih razmer obdolženca pravilno presodilo, da je sicer uradno nezaposlen, brez premičnega ali nepremičnega premoženja, da se preživljajo s priložnostnimi deli v Franciji in da po lastnih izjavah prejema 950,00 EUR. Vendar pa to očitno ne more zadoščati za njegov slog življenja, ko je izkazano, da zelo veliko potuje in skrbi za mladoletnega otroka. Tako je utemeljeno sklepati, da naj bi bilo prav izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanja tudi vir njihovega dodatnega zaslužka in zagovornik s pritožbeno navedbo, da je zaposlen, prejema plačo in ni ponovitveno nevaren, ne more uspeti.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).
V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.
razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - postopek za izdajo kaznovalnega naloga
Sodišče o ugovoru zoper kaznovalni nalog ne odloča vsebinsko, zato v tej fazi ocene dejanskega in pravnega stanja obdolženke ne more opraviti. Sodišče prve stopnje je pravilno in v skladu s četrtim odstavkom 445.č člena ZKP na podlagi obdolženkinega ugovora, prejetega dne 30.12.2024, s sklepom razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu ter nameravalo nadaljevati kazenski postopek. Obdolžena se je proti temu sklepu pritožila, vendar s polemiziranjem svojega početja (torej pojasnjevanjem, zakaj naj bi prišlo do očitanega ji dejanja) dejansko pritrjuje pravilnosti razveljavitve kaznovalnega naloga, katerega je z ugovorom tudi zahtevala in je tako njena pritožba povsem nepotrebna. Sodišče prve stopnje mora, glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP, nadaljevati kazenski postopek in razpisati glavno obravnavo, na kateri bo obdolžena imela možnost izjasniti se o vseh okoliščinah, ki jo obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so ji v korist ter predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083467
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 52, 52/2.
zatajitev - zakonski znaki - protipravna prilastitev stvari - pravočasnost predloga za pregon - finančni leasing
Šele tedaj, ko je bila oškodovana družba obveščena, da naj bi obdolženec predmet leasinga prepustil tretji osebi, je mogoče govoriti o pogoju, da je upravičenec za vložitev predloga za pregon izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
KZ-1 člen 196. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 367, 367/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - povračilo škode - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Tako v prvostopenjskem kot v pritožbenem postopku je v sferi oškodovanca, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku, trditveno in dokazno breme, da se z raziskovanjem utemeljenosti zahtevka kazenski postopek ne bo preveč zavlekel.
odreditev pripora - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi - izmikanje vročitvi sodnih pisanj
Doslej uporabljeni milejši ukrep za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti, torej številna vabila in prisilne privedbe, niso bili uspešni (prisilna privedba je bila realizirana le 5.2.2025). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bil obtoženec seznanjen s tem, da je v kazenskem postopku in da je bil seznanjen tudi z namero sodišča, da opravi procesno dejanje. Temu procesnemu dejanju, ki je obligatorno, pa se je obtoženec tudi po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno izmikal in ni hotel priti na razpisane naroke glavne obravnave, v smislu določila 307. člena ZKP.
objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninski zahtevek - nastanek škode - skrbnost - poizvedovalna dolžnost - zavrnitev dokaznega predloga
Pravno nerelevantno je dejstvo, če se je z okoliščinami/listinami, "ki so bile bistvena pravna podlaga za uspešne odškodninske tožbe drugih podizvajalcev," dejansko seznanila šele v letu 2020. Tožbeni zahtevek bi morala namreč postaviti v okviru zastaralnih rokov in, kar ji je pravilno očitalo sodišče prve stopnje, v tem času bi morala izkazati določeno stopnjo skrbnosti, ki vsebuje poizvedovalno dolžnost. Sodišče prve stopnje ji je v tej smeri tudi utemeljeno očitalo, da so nekateri drugi podizvajalci tožbe vložili pravočasno. Slednje kaže na to, da ni bilo podanih nepremagljivih ovir za uveljavljanje zahtevka in da je bila tožnica neskrbna. Pravno nerelevantno oziroma nemogoče je zato slediti trditvam, da naj bi se tožnica šele v letu 2020 prvič seznanila z okoliščinami, ki so ji omogočale vložitev (utemeljenega) odškodninskega zahtevka. Tožnica je vedela za škodo in za povzročitelja, čeprav ji po lastnih trditvah dejansko niso bila znana vsa njegova protipravna ravnanja, oziroma bi v tej smeri morala izkazati določeno skrbnost. Zaradi njene neskrbnosti je pretekel subjektivni zastaralni rok, prav tako pa je pretekel tudi objektivni zastaralni rok, ki ni odvisen od poteka subjektivnega zastaralnega roka.
odreditev pripora - begosumnost - beg obdolženca - pripor - neodziv vabilu za narok
Glede na vse navedeno je očitno: da je (-) obtoženec seznanjen, da je zoper njega v teku ta kazenski postopek zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, saj mu je obtožnica bila vročena, vendar je vse doslej povsem neodziven ter tudi nima nikjer prijavljenega prebivališča (stalnega niti začasnega); (-) da si sodišče vseskozi (že med preiskavo in tudi po vloženi obtožnici) prizadeva obtožencu vročiti sodna pisanja in ga najti, pa so bila vsa ta prizadevanja doslej neuspešna, da bi prišel na sodišče; (-) da obtoženec že dalj časa ne prebiva v Republiki Sloveniji; (-) da je tudi v ZDA v tranzitu in ni nikjer prijavljen in (-) da tudi s policijskimi ukrepi v njihovih sistemih ni bilo ugotovljeno njegovo bivališče oz. nahajanje. Ob vsem navedenem je nedvomno izkazano, da je obtoženec na begu in se skriva pred organi pregona ter tako namenoma onemogoča uspešno izvedbo tega kazenskega postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske pogoje v postopku zavarovanja (člena 272 in 273 ZIZ) ter pogoje, ki jih je za tovrstno začasno odredbo določilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, in katere morata tožnika kot upnika izpolniti, da lahko sodišče predlogu za takšno začasno odredbo ugodi, vključno s pogojem reverzibilnosti; pravilno jih je tudi uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje. Zato pritožba ob izpolnjenosti zakonskih pogojev ne uspe izpodbiti zaključka, da sprejeta odločitev po vsebini ne nasprotuje namenu zavarovanja, upoštevaje, da navedbe o nemožnosti učinkovitega zavarovanja posesti pred motenjem s strani tretjih, ker sta toženca na podlagi sprejete odločitve dolžna trpeti vožnjo in hojo vsakogar, tako pritožba, in torej sklicevanje na zatrjevano učinkovanje začasne odredbe erga omnes in nesorazmernost ukrepa, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto.