plačilo obveznosti po pogodbi - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama
V določenem delu drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre pri utemeljitvi dodatnega zahtevka za drug pravni institut (clausula rebus sic stantibus zoper plačilo po pogodbi) in drugo dejansko stanje. Vendar ne gre za povsem drugo dejansko stanje, da spremenjeni zahtevek ne bi imel nobene prave zveze s prvotnim zahtevkom.2 Še vedno ima pravo zvezo s prvotnim zahtevkom.
Izvajanje dokaznega postopka se niti še ni začelo oziroma je v začetni fazi. Sodišče ga bo začelo hkrati glede obeh zahtevkov. Za spremenjeni zahtevek je tožeča stranka podala trditve in predlagala dokaze z vpogledom v listine in za "zaslišanje že predlaganih prič". Glede na slednje tožeča stranka utemeljeno navaja, da je bila večina dokaznega gradiva za odločitev o tem zahtevku že predložena.
Tožena stranka je odgovorila na predlagano spremembo tožbe v pripravljalni vlogi z dne 10. 4. 2024, nanjo je odgovorila tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 4. 2024, nakar je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2024 zgolj še nasprotovala spremembi tožbe in se sklicevala na dosedanje navedbe. Torej obsežnega dodatnega izjavljanja in puščanja časa za pripravo na obravnavanje po spremenjeni tožbi, vsaj glede na do sedaj zbrano procesno gradivo, ni za pričakovati.
Tehtanje razlogov za in proti spremembi tožbe v tem primeru pokaže, da je več razlogov za spremembo, čeprav to terja dodatno delo sodišča.
Ker je 8-dnevni rok za odgovor na tožbo (drugi odstavek 428. člena ZPP) zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in štelo, kot da odgovor na tožbo ni bil vložen, posledica nevloženega odgovora na tožbo pa je izdaja zamudnega sklepa.
Zamudni sklep temelji na (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00088150
ZIZ člen 15, 226, 226/2, 239, 267, 272. ZVPot člen 23, 24.
regulacijska začasna odredba - izvršilno sredstvo - sredstvo zavarovanja - ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF
Upoštevaje, da pritožba ne izpodbija zavrnilne odločitve glede naložene opustitve niti nosilnega razloga zanjo, ki je podlaga za ugoditev ugovoru zoper II. točko izreka sklepa o začasni odredbi, in ki je, glede na namen zavarovanja v zadevah potrošniških kreditov v CHF valuti, upoštevaje sodbo SEU-287/22 z dne 15. 6. 2023, v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, ta pa je po sprejeti odločitvi dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, pritožba ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo le na zavrnilno odločitev o izvršilnem sredstvu, ki ni samostojne narave.
Odredbodajalec mora v odredbi po 219.a členu ZKP določno in samostojno obrazložiti poseg v pravico do (komunikacijske) zasebnosti, sledeč strogemu testu sorazmernosti (pismenost, nujnost, sorazmernost ukrepa).
Edini relevantni dokaz je glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kar je bilo osebno 12. 2. 2024, zoper katerega je vložil tako ugovor kot predlog za oprostitev plačila in potem pritožbi.
vrnitev v prejšnje stanje - ugovor po izteku roka - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe
Dolžnik ne izpodbija relevantnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje niti ne pravilne uporabe materialnega prava. Celo priznava, da za predlog za vrnitev v prejšnje stanje niso podani pogoji. Izrecno tudi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča glede nespornih plačil.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse - neobrazložen ugovor
Tako ugotovitev kot materialnopravnega zaključka dolžnik konkretno ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog.
URS člen 21, 22, 2a. ZKP člen 265, 307, 307/3, 371, 371/2, 369, 369/4, 377, 377/3.
sojenje v nenavzočnosti - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - psihiatrično izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - procesna sposobnost
Okoliščina, da je bilo v istočasno potekajočem kazenskem postopku odrejeno izvedenstvo psihiatrične stroke, zadošča za resen dvom v obtoženčevo duševno stanje glede udeležbe v kazenskem postopku.
Izvedba naroka za glavno obravnavo v navzočnosti procesno (razpravno) nesposobnega obtoženca pomeni kršitev njegove procesne subjektivitete in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko stanje - finančno stanje - likvidnostno stanje
V nespornih okoliščinah, ko sodišče prve stopnje ni našlo podatkov o poslovanju dolžnika, je bil predlog nepopoln. Pravilno je ravnalo, ko ga je pozvalo s sklepom na dopolnitev predloga po 12. členu ZST-1.
sočasna izpolnitev - ugovor ogroženosti - pogodbena kazen - neupravičena obogatitev - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
Prvostopno sodišče je zahtevek presojalo po 190. člen OZ, ter na podlagi navedb pravdnih strank presojalo ali je med strankama obstajal zatrjevan dogovor iz leta 2015, na podlagi katerega je tožeča stranka del sredstev po izdanih računih (v višini dogovorjenih popustov na predračunih) plačala za marketinško dejavnost družbi G. Ltd.. Ker je sodišče obstoj takšnega dogovora ugotovilo, ravnanje tožeče stranke v zvezi z izdanimi računi (brez upoštevanega popusta) ni bilo samovoljno, ampak v skladu z medsebojnim dogovorom in vzpostavljeno prakso med pravdnima strankama, je tožbeni zahtevek tožene stranke na podlagi 190. člena OZ utemeljeno zavrnilo. Tožena stranka tudi ne more zahtevati vrnitev navedenega zneska na podlagi 191. člena OZ.
izvedba dokaza - razlogi za zavrnitev - predložitev pooblastila - rok za predložitev pooblastila - konkretiziranost pritožbene navedbe
Skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP bi pooblaščenec sicer moral izkazati pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju, vendar mu skladno z drugim odstavkom istega člena sodišče vseeno lahko dovoli, da začasno opravlja dejanja za stranko in mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.
Očitek v smeri kršitve načela konktradiktornosti (bolje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) je v tolikšni meri pavšalen in nekonkretiziran, da z njim stranka ne more biti uspešna.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, zakaj šteje, da je tožnik izkazal pogoj nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi dolžnikovega (moževega) premoženja. Obrazložilo je, da vse navedene okoliščine skupaj – do tega, da je šlo za delitev skupnega premoženja po mnogih letih zakonske zveze in ob njenem nadaljnjem trajanju, časovni komponenti (sklenitev Sporazuma kmalu po prejemu tožnikovega opomina) in sami vsebini Sporazuma – dajejo podlago za verjetnost zatrjevane nevarnosti (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in točke 16 – 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredi z dne 18. 10. 2024).
Razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka in pritožbenega preizkusa (350. člen ZPP) sodišču druge stopnje nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne.
Izven pravdnega postopka po stranki naročeno mnenje (ob nestrinjanju nasprotne stranke z njim), predstavlja le del strankine trditvene podlage.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084766
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) točka 6. KZ-1 člen 186. ZKP člen 164, 178, 215, 216, 219, 245.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja - nujno preiskovalno dejanje - hišna preiskava - zaseg droge - nezakoniti dokazi - osredotočenost suma
Skupni prostori stanovanjskega bloka niso prostori, v katerih bi osumljenec upravičeno pričakoval zasebnost. Zato niso podane predpostavke za varstvo zasebnosti, niti kavtele, ki se nanašajo na hišno preiskavo. Policisti so zakonito opravili ogled kraja.
Če osumljenec o ogledu ni bil obveščen, izsledki ogleda niso nezakoniti dokazi, če je bil kazenski postopek kot celota pošten.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00085086
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/9. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
nadomestitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebnostna urejenost obsojenca - alternativna izvršitev kazni zapora - okoliščine za odmero kazni
Logično razumljivo in dopustno je, da neizogibno prihaja do prekrivanja vrednotenja okoliščin, ki so določene za nadomestitev kazni zapora, ter okoliščin, ki so relevantne že pri izbiri in odmeri kazni. Res pa je, da ne gre za povsem enako in ponovno presojo istih okoliščin, saj je presoja teh okoliščin pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni usmerjena predvsem v sedanjost ter prihodnost. Pritožniku zato na izhodiščni ravni ni mogoče pritrditi pri izvajanjih, da teža in okoliščine kaznivega dejanja niso kriteriji, ki bi jih bilo moč upoštevati pri predlogu za alternativno izvršitev kazni zapora, čeprav te okoliščine niso osrednjega pomena oziroma jih je treba vrednotiti glede na stanje stvari ob odločanju in v sledeči perspektivi ter v optiki smotrov nadomestnega izvrševanja prostostne zaporne kazni. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja prav to, torej da je sodišče prve stopnje podatke o izvršenem kaznivem dejanju in o obsojenčevi kaznovanosti (tudi specialnem povratništvu) usmerilo prav v prihodnost ter utemeljeno zaključilo, da pozitivna prognoza pri obsojencu (zaenkrat) ni podana, namenom kaznovanja (o katerih je prvo sodišče obširno razlogovalo) pa ne more biti zadoščeno drugače, kakor z efektivno izvršitvijo zaporne kazni.
nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi kršitve pogojev - utemeljeni sum - ponovitvena nevarnost - kršitev hišnega pripora - ponovna odreditev pripora
Sodišče prve stopnje je glede narave kršitve pravilno ugotovilo, da je bil obdolženec v celoti seznanjen s posledicami morebitne kršitve hišnega pripora, pa je kljub temu zapustil svoje bivališče ter se družil z osebami, ki z njim ne prebivajo in ga ne oskrbujejo, in s tem popolnoma ignoriral navodila sodišča, da se brez posebnega dovoljenja sodišča ne sme oddaljiti z naslova dejanskega prebivališča ter tudi da ne sme imeti nobenih stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo. Že zakon pa šteje, da so hujše kršitve hišnega pripora tiste, pri katerih se je obdolženec brez dovoljenja oddaljil od kraja ali od objekta, v katerem prestaja hišni pripor (ali se je zunaj objekta zadržal dlje, kot mu je bilo dovoljeno), saj mora policija takšnemu obdolžencu takoj vzeti prostost in ga brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljeni sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Navedbe zagovornice A. A., da se bo obdolženec tudi s prostosti udeleževal postopka, ostajajo zgolj na ravni zatrjevanj. Ne gre pritrditi zagovornicama B. B. in A. A., da sta priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti izključujoča. Ob tem zagovornica B. B. celo jasno pove, da bo obdolženec nedvomno zapustil Republiko Slovenijo v primeru izpustitve na prostost. Takšna pritožbena navajanja niso pravilna, saj ne drži, da priporna razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnosti ne moreta biti podana hkrati. Če se namreč pri obdolžencu kaže nevarnost, da bo pobegnil, je lahko hkrati podana tudi nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Tako ni dvoma, da sta oba priporna razloga podana v sferi vseh treh obdolžencev.
oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Pri odmeri in plačilu sodne takse po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 gre za specifičen položaj, saj za tožnico, ki je bila oproščena plačila sodne takse, taksna oprostitev še vedno velja. Pri tem strogo gledano niti ne gre za plačilo taksne obveznosti (te namreč ni več), temveč za plačilo stroškov postopka. Stranka tako ne more ponovno predlagati taksne oprostitve, temveč je njeno pravno sredstvo zoper s plačilnim nalogom naloženo sodno takso ugovor.
stiki med otrokom in staršema - nesuspenzivno pravno sredstvo - korist mladoletnega otroka
Napačno je pritožnikovo tolmačenje, da nesuspenzivnost učinkovanja pravnega sredstva (ugovora zoper začasno odredbo), ker je bila izdana začasna odredba na njegov ugovor kasneje razveljavljena, pomeni, da začasna odredba ni veljala oz. da je ni bilo, kot zatrjuje pritožnik. Kadar pravno sredstvo ne zadrži izvršitve, kot to načeloma za vloženi ugovor predvideva šesti odstavek devetega člena ZIZ, to pomeni, da je začasna odredba, konkretno izdana dne 4. 4. 2023 v postopku II Z 7/2023, stopila v veljavo takoj, ker je ugovor zoper njo odložil nastop njene pravnomočnosti, ne pa tudi izvršljivosti, kar pomeni, da se začne izvrševati takoj in ne šele s pravnomočnostjo.