KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083927
ZKP člen 257, 258, 371/2. URS člen 29. KZ-1 člen 29.
prištevnost - dvom v prištevnost - neprištevnost storilca - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - izvedensko mnenje iz drugega postopka - psihiatrično izvedensko mnenje
Utemeljene so navedbe zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, ker ni na glavni obravnavi neposredno zaslišalo izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., ki so izdelali izvedenska mnenja sicer v drugem kazenskem postopku, vendar pa so prišli do bistveno drugačnih zaključkov tako glede obstoja duševne motnje pri obtožencu, kakor tudi glede vpliva le-te na sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja. Še posebej, ker so ta tri mnenja, ki jih je predložila obramba kot dokaz v tem kazenskem postopku, za obtoženca ugodnejša, torej gre za dokaze, ki so obtožencu v korist. Sodišče je popolnost in pravilnost izvedenskega mnenja dolžno presojati že samo, ne glede na predloge strank. Stranke pa imajo pravico opozarjati sodišče na nejasnosti, nepopolnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju. Sodišče bo ugodilo predlogu za postavitev drugega izvedenca ali za dopolnitev izvedenskega mnenja takrat, ko bo stranka utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja in sicer tako, da bo pomanjkljivosti in nasprotja sprva skušalo odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca, v primeru, da dvoma v pravilnost mnenja ali pomanjkljivosti na tak način ni mogoče odpraviti, pa bo odredilo izdelavo mnenja drugega izvedenca.
Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej, če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, pa tudi, da z nasprotnimi argumenti izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca v kazenskem postopku. Ni moč trditi, da obramba ni utemeljila pravne relevantnosti predlaganih dokazov glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčeve prištevnosti v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj. Obramba je zato glede na vsebino izvedenskih mnenj, ki so bila sicer odrejena v drugem kazenskem postopku zoper istega obtoženca zaradi kaznivega dejanja, storjenega zoper istega oškodovanca zgolj tri tedne po storitvi očitanih kaznivih dejanj v tem postopku, ki so nasprotna mnenjem obeh izvedencev, postavljenih v tem kazenskem postopku, utemeljeno zahtevala, da se vse tri izvedence na glavni obravnavi neposredno zasliši in tako razčisti nasprotujoča si stališča. Obramba je dovolj natančno utemeljila okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z neposrednim zaslišanjem vseh treh izvedencev psihiatrov in s postavitvijo novega sodnega izvedenca, mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu ter da je izvedba teh dokazov v korist obtoženca.
ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
Ugotovitev tožničine terjatve do toženke in hkratna zavrnitev tožbenega zahtevka glede terjatve, za katero se ne ve, čigava je; opravljeni procesni pobot toženkinih terjatev (zoper tožnico) in izrek, da mora toženka plačati tožnici, so gledano skupaj nerazumljiv izrek, ki je v medsebojnem nasprotju. Hkrati iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da so bile vtoževane terjatve cedirane stranski intervenientki, kar pomeni, kot pravilno izpostavljata tožnica in stranska intervenienkta, da je imetnica vtoževanih terjatev stranska intervenientka in ne tožnica. Predmetno izraža nasprotje izreka z razlogi sodbe, ki so hkrati tudi v medsebojnem nasprotju, saj npr. 35. točka obrazložitve zopet ugotavlja obstoj terjatev tožnice do toženke in (v isti sapi) pojasnjuje zavrnitev zahtevka za plačilo terjatve v višini 1.000.000,00 EUR s pripadki. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo procesni pobot med medsebojnimi terjatvami pravdnih strank, nato pa naložilo toženki plačilo razlike, ki ga mora izplačati stranski intervenientki. Predmetne okoliščine niso takšne, da bi jih bilo preprosto mogoče opredeliti kot očitne pomote, kot se zavzema toženka, ampak pomenijo obstoj očitane kršitve.
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje o prejemu pozivnega sklepa in da ni dopolnila predloga. Pravilno je zavrglo kot predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse kot nepopoln.
Tožena stranka ne verjame navedbam tožeče stranke, vendar v pritožbi ne poda konkretnih nasprotnih trditev glede okoliščin, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka ni dokazala, da tožeča stranka ne bi pravočasno in na pravilen način plačala sodne takse.
ZDru-1 člen 14. ZSRib člen 25, 62. ZARSS člen 18. ZMCGZ člen 2.
ribolov - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - uvedba in vodenje disciplinskega postopka - stroški postopka mediacije
Disciplinski postopek ni kazenski postopek, temveč je samostojen postopek kaznovalne narave, zato je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje na postopkovno kršitev, storjeno v disciplinskem postopku zaradi neupoštevanja temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga, izteka zakonskega roka za vložitev in datuma vložitve ugovora. Pravilno je zaključilo, da je tožena stranka prepozno vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda na narok - prenehanje vzroka za zamudo
V številnih primerih stranka sploh ne ve, da zamuja. Presoja zgolj vidika prenehanja vzroka kaže na prejudic sodišča prve stopnje, da je stranka najkasneje ob zaključku bolezni vedela za zamudo.
Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevala okoliščine, da ob prenehanju vzroka ni vedela za zamudo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi z vidika ali je tožeča stranka kasneje zvedela za zamudo, po prenehanju vzroka.
Obtoženci naj bi kaznivo dejanje vlomne tatvine izvršili organizirano, nanj naj bi se dobro pripravili, z vnaprej pripravljenimi pripomočki, ko naj bi na kraj dejanja prišli z mobilnimi telefoni za komuniciranje in izvijačem ter vlomili v hišo sredi belega dne. Sodišče prve stopnje je glede finančnih razmer obdolženca pravilno presodilo, da je sicer uradno nezaposlen, brez premičnega ali nepremičnega premoženja, da se preživljajo s priložnostnimi deli v Franciji in da po lastnih izjavah prejema 950,00 EUR. Vendar pa to očitno ne more zadoščati za njegov slog življenja, ko je izkazano, da zelo veliko potuje in skrbi za mladoletnega otroka. Tako je utemeljeno sklepati, da naj bi bilo prav izvrševanje premoženjskih kaznivih dejanja tudi vir njihovega dodatnega zaslužka in zagovornik s pritožbeno navedbo, da je zaposlen, prejema plačo in ni ponovitveno nevaren, ne more uspeti.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083467
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 52, 52/2.
zatajitev - zakonski znaki - protipravna prilastitev stvari - pravočasnost predloga za pregon - finančni leasing
Šele tedaj, ko je bila oškodovana družba obveščena, da naj bi obdolženec predmet leasinga prepustil tretji osebi, je mogoče govoriti o pogoju, da je upravičenec za vložitev predloga za pregon izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).
V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.
KZ-1 člen 196. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 367, 367/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - povračilo škode - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Tako v prvostopenjskem kot v pritožbenem postopku je v sferi oškodovanca, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku, trditveno in dokazno breme, da se z raziskovanjem utemeljenosti zahtevka kazenski postopek ne bo preveč zavlekel.
razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - postopek za izdajo kaznovalnega naloga
Sodišče o ugovoru zoper kaznovalni nalog ne odloča vsebinsko, zato v tej fazi ocene dejanskega in pravnega stanja obdolženke ne more opraviti. Sodišče prve stopnje je pravilno in v skladu s četrtim odstavkom 445.č člena ZKP na podlagi obdolženkinega ugovora, prejetega dne 30.12.2024, s sklepom razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu ter nameravalo nadaljevati kazenski postopek. Obdolžena se je proti temu sklepu pritožila, vendar s polemiziranjem svojega početja (torej pojasnjevanjem, zakaj naj bi prišlo do očitanega ji dejanja) dejansko pritrjuje pravilnosti razveljavitve kaznovalnega naloga, katerega je z ugovorom tudi zahtevala in je tako njena pritožba povsem nepotrebna. Sodišče prve stopnje mora, glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP, nadaljevati kazenski postopek in razpisati glavno obravnavo, na kateri bo obdolžena imela možnost izjasniti se o vseh okoliščinah, ki jo obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so ji v korist ter predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.
objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninski zahtevek - nastanek škode - skrbnost - poizvedovalna dolžnost - zavrnitev dokaznega predloga
Pravno nerelevantno je dejstvo, če se je z okoliščinami/listinami, "ki so bile bistvena pravna podlaga za uspešne odškodninske tožbe drugih podizvajalcev," dejansko seznanila šele v letu 2020. Tožbeni zahtevek bi morala namreč postaviti v okviru zastaralnih rokov in, kar ji je pravilno očitalo sodišče prve stopnje, v tem času bi morala izkazati določeno stopnjo skrbnosti, ki vsebuje poizvedovalno dolžnost. Sodišče prve stopnje ji je v tej smeri tudi utemeljeno očitalo, da so nekateri drugi podizvajalci tožbe vložili pravočasno. Slednje kaže na to, da ni bilo podanih nepremagljivih ovir za uveljavljanje zahtevka in da je bila tožnica neskrbna. Pravno nerelevantno oziroma nemogoče je zato slediti trditvam, da naj bi se tožnica šele v letu 2020 prvič seznanila z okoliščinami, ki so ji omogočale vložitev (utemeljenega) odškodninskega zahtevka. Tožnica je vedela za škodo in za povzročitelja, čeprav ji po lastnih trditvah dejansko niso bila znana vsa njegova protipravna ravnanja, oziroma bi v tej smeri morala izkazati določeno skrbnost. Zaradi njene neskrbnosti je pretekel subjektivni zastaralni rok, prav tako pa je pretekel tudi objektivni zastaralni rok, ki ni odvisen od poteka subjektivnega zastaralnega roka.
odreditev pripora - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi - izmikanje vročitvi sodnih pisanj
Doslej uporabljeni milejši ukrep za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti, torej številna vabila in prisilne privedbe, niso bili uspešni (prisilna privedba je bila realizirana le 5.2.2025). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bil obtoženec seznanjen s tem, da je v kazenskem postopku in da je bil seznanjen tudi z namero sodišča, da opravi procesno dejanje. Temu procesnemu dejanju, ki je obligatorno, pa se je obtoženec tudi po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno izmikal in ni hotel priti na razpisane naroke glavne obravnave, v smislu določila 307. člena ZKP.
odreditev pripora - begosumnost - beg obdolženca - pripor - neodziv vabilu za narok
Glede na vse navedeno je očitno: da je (-) obtoženec seznanjen, da je zoper njega v teku ta kazenski postopek zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, saj mu je obtožnica bila vročena, vendar je vse doslej povsem neodziven ter tudi nima nikjer prijavljenega prebivališča (stalnega niti začasnega); (-) da si sodišče vseskozi (že med preiskavo in tudi po vloženi obtožnici) prizadeva obtožencu vročiti sodna pisanja in ga najti, pa so bila vsa ta prizadevanja doslej neuspešna, da bi prišel na sodišče; (-) da obtoženec že dalj časa ne prebiva v Republiki Sloveniji; (-) da je tudi v ZDA v tranzitu in ni nikjer prijavljen in (-) da tudi s policijskimi ukrepi v njihovih sistemih ni bilo ugotovljeno njegovo bivališče oz. nahajanje. Ob vsem navedenem je nedvomno izkazano, da je obtoženec na begu in se skriva pred organi pregona ter tako namenoma onemogoča uspešno izvedbo tega kazenskega postopka.
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1, 354, 354/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava nedenarne terjatve - pripombe na izvedensko mnenje - ogled nepremičnine - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - predlog za postavitev novega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - ponovitev dokaza
Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti, strokovnosti, jasnosti in obrazloženosti izvedenskega mnenja ter zaključek, da je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča in razčistil vsa druga odprta vprašanja, nimata podlage niti v ugotovitvah izpodbijanega sklepa o vsebini izvedenskega mnenja, niti v samem mnenju. Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti izvedenskega mnenja torej ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker izvedensko mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o dolžnikovi izpolnitvi obveznosti po Sodni poravnavi, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske pogoje v postopku zavarovanja (člena 272 in 273 ZIZ) ter pogoje, ki jih je za tovrstno začasno odredbo določilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, in katere morata tožnika kot upnika izpolniti, da lahko sodišče predlogu za takšno začasno odredbo ugodi, vključno s pogojem reverzibilnosti; pravilno jih je tudi uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje. Zato pritožba ob izpolnjenosti zakonskih pogojev ne uspe izpodbiti zaključka, da sprejeta odločitev po vsebini ne nasprotuje namenu zavarovanja, upoštevaje, da navedbe o nemožnosti učinkovitega zavarovanja posesti pred motenjem s strani tretjih, ker sta toženca na podlagi sprejete odločitve dolžna trpeti vožnjo in hojo vsakogar, tako pritožba, in torej sklicevanje na zatrjevano učinkovanje začasne odredbe erga omnes in nesorazmernost ukrepa, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto.
ZSKZDČEU-1 člen 24, 24/7. ZKP člen 201 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora - begosumnost - postopek za predajo - evropski nalog za prijetje in predajo
Pritožbenega sodišča ne prepriča navedba, da obdolženec ves ta čas sploh ni vedel, da zoper njega teče pritožbeni postopek in da je bil izdan ENPP. Obdolženec se je namreč v mesecu maju 2021, po storitvi očitanega kaznivega dejanja, nahajal v preiskovalnem priporu, po izpustitvi pa je bil nedosegljiv organom. Očitno je torej bil seznanjen s tem, da je bil zoper njega uveden postopek, utemeljeno pa je sklepati, da se mu je želel izogniti in je zato pobegnil.