Pripor ni primeren, niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep kot predlaga zagovornik v pritožbi in s katerim bi bilo mogoče zagotoviti, da obtoženi ne bi pobegnil in otežil dokončanja predmetnega postopka. Temveč je ukrep pripora za zagotovitev varstva javnega reda in miru, ter varnosti, zdravja in življenja tujcev, upoštevajoč višino predpisane kazni za kaznivo dejanje edini primeren in sorazmeren ukrep, ki nedvomno odtehta poseg v obtoženčevo ustavno pravico do osebne svobode.
V zvezi s trditvami zagovornika, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti zagovornik izpodbija zgol v s splošnem, saj navaja zgolj to, da ni podan in docela izkazan element ponovitvene nevarnosti.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - vrste začasnih odredb
ZIZ sicer res splošno dopušča, da je mogoče izdati začasno odredbo s kakršnokoli vsebino, ki dosega svoj namen in glede zavarovanja nedenarnih terjatev, kot je primer v obravnavani zadevi, v 273. členu le eksemplifikativno našteva nekatere vsebine začasnih odredb. Vendar je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da je notariat po 137. členu Ustave javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa Zakon o notariatu (ZN).
V zvezi s trditvami zagovornika, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti zagovornik izpodbija zgol v s splošnem, saj navaja zgolj to, da ni podan in docela izkazan element ponovitvene nevarnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - načelo ne bis in idem
V postopku za oprostitev plačila sodne takse je sodišče utemeljeno zavrnilo ponovno podan predlog oškodovanca kot tožilca, z dne 22. 3. 2023, za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu I Kpd 5558/2022-39 z dne 19. 3. 2024.
O navedenem predlogu pritožnika je sodišče namreč predhodno že odločilo s sklepom I Kpd 5558/2022 z dne 18. 10. 2023, pravnomočen dne 15. 11. 2023, v katerem je upoštevalo tudi pritožnikov premoženjski položaj kot ga zatrjuje v pritožbi,
O isti taksni obveznosti (o predlogu za oprostitev plačila sodne takse) je bilo že odločeno pred sodiščem prve stopnje, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu nasprotovalo prepovedi ne bis in idem.To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, katerih pa oškodovanec kot tožilec ni navajal niti izkazal.
Pritrditi je razlogom in zaključku sodišča prve stopnje, da z ugovorom tožena stranka ni uspela ovreči niti po tožeči stranki izkazanega verjetnega obstoja nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) niti zatrjevane in verjetno izkazane nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičen razlog - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - izvršba na denarna sredstva pri banki
Dolžnik neutemeljeno navaja, da obstajajo razlogi za odlog izvršbe na nepremičnine, kajti obravnavana izvršba zoper dolžnikovega dolžnika (delodajalca) po 134. členu ZIZ teče samo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Prav tako je dolžnik v tej zadevi pravna oseba d.o.o. in ne prvotna dolžnica fizična oseba.
krajevna pristojnost - dogovor o pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika
Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Nič od zahtevanega upnik ne navaja v pritožbi.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
Določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljivih ali nepopolnih, se uporabijo v primerih, ko je zaradi uporabe tujega jezika nerazumljiva sama vloga, in ne v primerih, ko so v tujem jeziku listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tretji dokazoval resničnost svojih navedb v predlogu za odlog izvršbe.
Dolžnik mora doseči zadostno mero določnih in z dokazi podprtih trditev o razlogih za neverodostojnost potrdila o vročitvi. Vendar drugega kot golo zanikanje prejema plačilnega naloga dolžnik ni pojasnil.
Ker je obdolženi kljub izrečenim ukreom prepovedi približanja oškodovanki, z nasiljem nadaljeval, oz. ga celo stopnjeval, zato je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (zlasti oškodovanke).
Obtoženec je kljub zaposlitvi na Poljskem, zaradi dodatnega zaslužka iskal novo službo voznika na internetu te da mu je oseba, s katero se je povezal preko telefonske aplikacije, obljubila zaposlitev in plačilo 250,00 USD na osebo za opravljeni prevoz. Iz tega povsem jasno izhaja, da je obtoženec dejanje storil z namenom pridobitve premoženjske koristi, torej iz koristoljubnosti.
Skladno z drugim odstavkom 50.c člena ZLS občinsko odvetništvo zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po petem odstavku istega člena se glede položaja in statusa občinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. Ker peti odstavek 50.c člena ZLS nakazuje na uporabo določb ZDOdv, med njimi nakazuje tako tudi na uporabo 8. člena ZDOdv, po katerem se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni
V konkretnem primeru se je veljavnost začasne odredbe iztekla z dnem 22. 3. 2024 (zadnji predviden stik) oziroma najkasneje dne 26. 4. 2024, ko sta udeleženca o načinu izvrševanja stikov sklenila novo začasno sodno poravnavo. Najkasneje v tem trenutku je izdani sklep o začasni odredbi izgubil moč sklepa o izvršbi, zato po njem sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo več dopolniti izdanega sklepa s sredstvom zavarovanja po 226. členu ZIZ.
V sodni praksi je povsem ustaljeno stališče, da namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ, kljub izrazoslovju v ZIZ ni v kaznovanju dolžnika, pač pa ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim naj sodišče doseže spoštovanje obveznosti iz izrečene začasne odredbe. Zaradi takšnega namena denarne kazni sodišče po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč sklepa o izvršbi, nima več materialnopravne podlage za ugotavljanje morebitne pretekle kršitve in za nadaljevanje postopka z izvršbo denarne kazni po uradni dolžnosti.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - upoštevne navedbe
Pritožbene navedbe o neobstoju dolžnikovega dolga so neutemeljene. Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen le, če je izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more uspeti z ugovornimi razlogi, da upnikova terjatev ne obstoji.
Dolžnica ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa ne more izpodbiti s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje. Dejstvo, da dolžnica zaradi svojega slabega premoženjskega stanja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžnici v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upnici utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnico vodi zaradi neplačila terjatve.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365-2, 365-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - ničnost notarskega zapisa - ugovor po izteku roka - stroški predloga za odlog - stroški ugovora po izteku roka - predlog stranke za odlog - uveljavljanje ničnosti
V obravnavanem primeru sta dolžnika hkrati z ugovorom, v katerem sta uveljavljala ničnost izvršilnega naslova (notarskih zapisov), vložila tudi predlog za odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskih zapisov, kateremu je bilo ugodeno ter je bila izvršba odložena do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju. Dolžnika sta v tej pravdi s svojim tožbenim zahtevkom uspela, sodišče prve stopnje pa je ugodilo njunemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter zavrnilo upničin predlog za izvršbo, pri čemer ta odločitev sodišča prve stopnje (prvi odstavek točke I. izreka) ni pritožbeno izpodbijana. Glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ je zato treba šteti, da stroški predloga dolžnikov za odlog izvršbe predstavljajo strošek, ki jima ga je upnica neutemeljeno povzročila.
ZIZ člen 12, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 215. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - določitev sodnih penalov - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti
Neutemeljene so dolžničine pritožbene navedbe o nedopustnosti sodnih penalov zaradi narave nedenarne dolžničine obveznosti (dolžnica navaja, da je ta obveznost nadomestna in ne nadomestna). Sodne penale po 269. členu OZ je namreč mogoče določiti v primeru nadomestnih in nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Zato dolžnica nima prav, da bi upnica lahko, ker je dolžničina obveznost nadomestna, vložila le predlog za izvršbo. Dolžnica je bila glede na 212. člen ZIZ upravičena, da se lahko odloči, ali bo predlagala naložitev sodnih penalov ali pa bo vložila predlog za izvršbo za izpolnitev nedenarne obveznosti.
ZGD-1 člen 480, 481, 483. DZ člen 69. ZSReg člen 7, 34.
odsvojitev dela poslovnega deleža - poslovni delež - skupno premoženje zakoncev
Ker je poslovni delež en sam, enovit in ne pripada zgolj A. A., temveč tudi upnici, bi A. A. lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico, kar pa v Pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 8.11.2023, ni upoštevano.