ukrep nadzorovane obravnave - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - nadzorovana obravnava - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o podaljšanju ukrepa pravilno izhajalo iz določbe drugega odstavka 80. člena ZDZdr, ki določa pogoje za ta ukrep in jo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno povzelo.
procesni pobotni ugovor - konkretizacija - izvedba dokaza z izvedencem - pravočasnost grajanja - zavrnitev dokaznega predloga v zapisniku o glavni obravnavi
Sodišče prve stopnje je predmetni dokazni predlog zavrnilo iz razloga nepotrebnosti, kar je ustavno dopustni razlog za zavrnitev dokaznega predloga, in ta razlog je tudi obrazložilo. To je storilo že na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 12.4.2024. Na samem naroku je bila toženka prisotna in zavrnitve dokaznega predloga ni z ničemer grajala. Sodišče prve stopnje je pravdnima strankama celo dopustilo, da lahko po zaključku naroka vložita pisni zaključni besedi, kar je sicer nenavadno, in toženka te pravice ni izkoristila. Posledično toženka omenjenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka skladno s prvim (op. ker jih predhodno brez svoje krivde ni mogla uveljavljati) in drugim odstavkom 286.b člena ZPP (op. ne gre za kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti) ne more upoštevno uveljavljati s pritožbo.
Toženka ni izkazala obstoja škode, ker, kljub "knjiženju in razknjiženju" zneska na kontu "denar na poti," ni izkazala, da bi dejansko imela terjatev do bivše lastnice (op. zaslišana bivša lastnica o tem ni vedela ničesar), ki naj bi jo zaradi ravnanja tožnice izgubila.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo sodnemu izvedencu, da pacient trenutno še ni sposoben sodelovati v milejših oblikah pomoči, saj potrebuje 24- urni nadzor nad jemanjem predpisane terapije, kar pa mu je mogoče zagotoviti le v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, kjer bo ob spremljanju učinkov terapij mogoče antipsihotično terapijo po potrebi prilagoditi glede na vrsto kot tudi glede na potrebno količino, da bodo doseženi optimalni rezultati terapije, ki jo potrebuje.
Ob tem, ko iz prehodne določbe ZP-1G, konkretno prvega odstavka 52. člena ZP-1G izhaja, da se določbe novega devetega odstavka 22. člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. oktobra 2011 dalje, do začetka uporabe teh določb pa se uporabljajo določbe tretjega stavka šestega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 27. člena, petega odstavka 202. in četrtega odstavka 214. člena Zakona o prekrških, pritožbeno sodišče zaključuje, da je v zvezi s prekrški, o katerih je bilo odločeno po 1. 10. 2011, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v posledici izrečenih kazenskih točk mogoče preprečiti le v postopku izvršitve prekrškovnih odločb, konkretno v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (202.d - 202. e člen ZP-1), ne pa več v postopku o prekršku preko omilitvenih določb 26. člena ZP-1.
priznanje tuje sodne odločbe - delno plačilo - molk organa
Storilec v pritožbi zatrjuje, da je tujemu prekrškovnemu organu že plačal znesek 530,00 EUR ter v zvezi s temi trditvami prilaga potrdilo o plačilu.
Sodišče prve stopnje je z dopisom pristojni organ države izdaje pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve tega dopisa sporoči, ali je storilec denarno sankcijo že poravnal.
Ob dejstvu, da pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev, na dopis(a) sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - delno plačilo - molk organa
Iz priloženega dokazila je razvidno, da je bil znesek 300,00 EUR s strani storilca plačan na račun, naveden na odločbi tujega prekrškovnega organa z dne 16. 9. 2022. Vendar pa iz navedenega potrdila o plačilu z dne 23. 4. 2024 izhaja, da je bilo omenjeni znesek plačan dne 22. 8. 2022.
Ker je bila z izpodbijanim sklepom priznana odločba tujega prekrkovnega organa izdana dne 16. 9. 2022 in storilcu vročena dne 2. 11. 2022, pritožbeno sodišče zaključuje, da s priloženim dokazilom storilec ni dokazal plačila kazni po v priznanje in izvršitev predloženi odločbi z dne 16. 9. 2022.
spor o pristojnosti - pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor
Tožena stranka ni subjekt, za katerega veljajo pravila o gospodarskih sporih po prvem odstavku 481. člena ZPP, zato spor ne izpolnjuje personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog
Tožnik z vlogo ni zgolj predlagal oprostitve plačila sodne takse, kot je obravnavalo sodišče prve stopnje, pač pa je hkrati vložil tudi ugovor zoper plačilni nalog. O ugovoru sodišče prve stopnje še ni odločilo. Če bi ugotovilo, da je ta po materialnem pravu utemeljen, bi predložilo pritožbo tožnika zoper sklep z dne 28. 12. 2022 v pritožbeno obravnavanje brez procesne predpostavke plačila sodne takse.
Nedvomno tožnica ni imela elektrike. A slednje ni posledica ravnanja tožene stranke, saj je vzrok v izpadu glavne varovalke. V odsotnosti samega protipravnega motilnega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest. Če protipravnosti oziroma motenja posesti sploh ni, posestnik v motenjski pravdi ne more uspeti.
izvršilni stroški - nadaljnji izvršilni stroški - odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški izvršitelja - sklicevanje na druge vloge v postopku
Dolžnik ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk, ampak izrecno navaja, da se strinja, da je račun v višini 50,22 EUR njegov strošek.
varen elektronski predal - poslovni naslov - pravna oseba - vročanje
V zakonu ni prepovedi, da ob izpolnitvi zakonskih pogojev za elektronsko vročanje ne sme sodišče vročati pisanja po pošti in da je ta ex lege nezakonita.
Dosledno opravljena vročitev po pošti na poslovni naslov stranke, ki ga ima vpisanega v poslovnem registru, je kljub izpolnitvi pogojev za vročanje v VEP, prav tako veljavna.
Klasično vročanje je enakovredno elektronskemu vročanju in sedež je enakovreden naslovu VEP.
Sodišče je napačno, kot to pravilno izpostavlja pritožba, ugotovilo dejansko stanje glede nekaterih drugih okoliščin, in sicer v delu, da se tožnik zoper bivanjske razmere ni nikoli pritoževal, prav tako pa zmotno ni upoštevalo, da v času pripora v ZPKZ Maribor ni podal nobene prošnje za opravljanje dela; ta je bila podana le v času pripora v ZPMZKZ Celje. Upoštevaje po tožeči stranki neprerekane trditve, ki jih je postavila toženka že tekom postopka na prvi stopnji, da je tožnik, priprt 12. 5. 2009, pripor do 16. 5. 2009 prestajal v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje (ZPMZKZ Celje), nakar je bil premeščen v pripor v Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor (ZPKZ Maribor), kjer se je nahajal do 15. 10. 2010, medtem ko je ponovno odrejeni pripor od 4. 11. 2010 do 2. 3. 2011 prestajal v ZPMZKZ Celje, pri čemer so bile okoliščine razmer v priporu primerljive, ob tem, ko se med pravdnima strankama ni izkazalo za sporno, (1) da tožnik v času prestajanja pripora v ZPKZ Maribor ni podal nobene prošnje za opravljanje dela, kot tudi, (2) da se v času pripora ni pritoževal nad bivanjskimi razmerami, pritožbeno sodišče odpravlja prvostopno kršitev neupoštevanja neprerekanih dejstev z vplivom na pravilnost in zakonitost sodbe v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem.
Pri odločanju o prekinitvi postopka je potrebno upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Prvi odstavek 166. člena ZPP določa, da se izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. Ker tožena stranka izpodbija le odločitev o stroških postopka, gre za pritožbo zoper sklep.
Ugotovljene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanje (očita se mu izvršitev kar 9 kaznivih dejanj po 176. členu KZ-1, ki v zakonodaji spadajo med najtežja kazniva dejanja, dejanja so bila uperjena zoper več mladoletnih oseb ter izvršena vztrajno, v daljšem časovnem obdobju, na posebno predrzen, brezbrižen in nesočuten način, v posameznih primerih pa tudi z ustvarjanjem prevlade nad oškodovankami in spravljanjem v podrejen položaj) in subjektivne okoliščine (negativne osebnostne lastnosti - izkoriščanje in uveljavljanje premoči nad oškodovankami, nasilnost v psihičnem smislu (grožnje oškodovankam), nepredvidljivost, predrznost ter izredna vztrajnost, ko se mu očitajo kazniva dejanja, ki naj bi jih izvrševal v daljšem časovnem obdobju iz različnih lažnih profilov zoper različne mladoletne oškodovanke), tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v medsebojni povezavi še vedno razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženčeva ponovitvena nevarnost realna, konkretna in izrazita.
Neutemeljene so pritožbene navedbe o postopkovni kršitvi po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da je z izpodbijano sodbo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno.
Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi.
CESTE IN CESTNI PROMET - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00080499
KZ člen 92, 92/2, 93, 93/1. ZKP člen 385, 387, 483, 483/2, 486, 486/1.
postopek proti mladoletnikom - mlajši mladoletnik - čas storitve kaznivega dejanja - privilegij pridruženja - prepoved spremembe na slabše - kršitev kazenskega zakona - ustavitev postopka
Po drugem odstavku 92. člena KZ se sme polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, med sojenjem pa še ni dopolnil enaindvajset let, soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih let zapora, takšnemu polnoletnemu pa sme sodišče izreči samo ustrezen zavodski vzgojni ukrep. V primeru kršitve pogojev iz drugega odstavka 92. člena KZ je podana kršitev kazenskega zakona, ki na pritožbeni stopnji rezultira v ustavitvi postopka.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - ponovitvena nevarnost - pripor zoper mladoletnika kot izjema - starejši mladoletnik - hišni pripor
Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih indicev, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi.
zadnje stanje posesti - soposest - pisna izjava priče
Lastno presojo brez podlage v izvedenem dokaznem postopku in določbah materialnega prava predstavljajo v pritožbi ponovljene trditve, da reje perutnine in s tem soposesti tožnik ni opustil prostovoljno. Sodišče prve stopnje je prepričljive dokazne zaključke o zaradi prostovoljne opustitve reje piščancev opuščeni soposesti stavbe s farmo piščancev sprejelo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v prvi vrsti po tožniku podpisane Izjave z dne 23. 3. 2021 o prostovoljni izročitvi članstva in članskega deleža A. z. o. o. na drugotoženca, iz katere izhaja, da bo slednji nadaljeval s perutninarsko proizvodnjo, in za katero je tožnik izpovedno potrdil, da jo je podpisal prostovoljno.