ZIZ člen 58, 58/4, 225, 225/1, 226, 226/1, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 229, 229/1, 229. ZPP člen 15, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbe - ponovno motenje posesti
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo z izvršilnim naslovom, ki je podlaga sklepu o izvršbi z dne 5. 1. 2021, dolžnici prepovedano postavljati ograje ali druge podobne ovire na dovozni poti do upničine garaže, kar pomeni, da je dolžnica zavezana k opustitvi določenih ravnanj in ne k storitvi nečesa, kar bi lahko namesto nje opravil nekdo drug. Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena, torej z grožnjo z denarno kaznijo in z njeno izvršitvijo v primeru ponovne kršitve opustitvene obveznosti. Dolžnica z izvršilnim naslovom torej ni bila zavezana k storitvi, zato se izvršba v konkretnem primeru ne opravi po določbi 225. člena ZIZ s pooblastitvijo upnice, da na dolžnikove stroške sama ali po tretjem opravi dejanja oziroma opusti dejanje, kot je predlagala upnica.
Kadar znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 eurov. Pri tem je glede na prvi odstavek 20. a člena ZP-1 sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bilo storilcu izrečenih več glob v znesku najmanj 300 EUR na posamični plačilni nalog, seštevek teh glob pa znaša najmanj 1.000 EUR.Storilec tako ne more uspeti s pritožbenimi trditvami o težki finančni situaciji, v kateri se je znašel zaradi nerealiziranih finančnih sredstev, saj takšne trditve za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno relevantne.
V celoti neutemeljena je pritožbena navedba, da pavšalna obrazložitve ne predstavlja ustrezno obrazložene sodne odločbe po 22. členu Ustave RS, kar mora biti, kot trdi zagovornik, izpolnjeno tudi za tovrstne sklepe. Zagovornik ob tem prezre, da v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso, sodišče obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, posebej ugotavlja v zvezi z odločitvijo o priporu, ko še ni izdan pravnomočen sklep o uvedbi preiskave oziroma takrat, kadar utemeljen sum ni utemeljen s pravnomočno obtožnico. V ostalih primerih pa sodišče utemeljen sum ponovno presoja le, če ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so za obstoj utemeljenega suma pomembne, izven tega pa sodišče utemeljen sum le preizkuša. Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, zato mu pritožba neutemeljeno očita neobrazloženost. Dejstvo, da obt. A. A. na predobravnavnem naroku dne 18.3.2024 krivde za očitana kazniva dejanja ni priznal, ne predstavlja takšne okoliščine, zaradi katere bi, kot zmotno meni zagovornik, moralo sodišče ponovno presojati vse okoliščine utemeljenega suma.
Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor in če je ta utemeljen, ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, saj z zastaranjem postane obveznost neiztožljiva.
Za hudo nehvaležnost po sodni praksi ne gre samo v primerih, ko prevzemnik izvrši kaznivo dejanje zoper izročitelja in njegove bližnje, kot bi bilo to mogoče sklepati iz dela presoje sodišče prave stopnje, ampak v vseh primerih ravnanja, ki pomenijo hudo in intenzivno kršitev moralnih načel in skupnih norm obnašanja zoper izročitelja in njegove bližnje.
V skupino izročitelju bližnjih oseb po določbi prvega odstavka 555. člena OZ ne spadajo le osebe, ki so z izročiteljem v krvnem sorodstvu, pač pa vse osebe, na katere je izročitelj čustveno navezan.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 51.
zelo zahtevno izvedensko mnenje - nagrada in stroški sodnega izvedenca
V pritožbeno obravnavani zadevi so bila izdelana tri izvedenska mnenja oziroma cenitve. Sodišče prve stopnje je namreč v sklepu z dne 16. 5. 2023 sodnemu izvedencu naložilo, da oceni tržno vrednost stavbnih zemljišč in objektov na njih, in sicer ločeno za vsako parcelno številko posebej ter po posameznih katastrskih občinah, nadalje, da ločeno poda tudi podatek o vrednosti posameznih objektov. Te nepremičnine med seboj niso povezane, saj ležijo na treh različnih in krajevno oddaljenih lokacijah. Izvedenec je zato na tej podlagi izdelal tri izvedenskega mnenja, t. j. za vsako nepremičnino posebej. Pri vsakem od treh sklopov nepremičnin je uporabil več metod ocenjevanja vrednosti, ob uporabi načina tržnih primerjav pa je pri tem napravil še analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini
Dejstvo, ki ga v pritožbi ponovno izpostavlja tožena stranka, in sicer da je bil rubež opravljen korektno in skladno z zakonom, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pravno odločilno, saj tudi tožnica toženi stranki ni nikoli očitala nasprotnega. Bistveno oziroma pravno pomembno je zgolj lastništvo zarubljenih premičnin.
ZPP člen 7, 8, 286, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353, 355, 355/1. OZ člen 149, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 171/2. ZOZP člen 2.a, 15, 16, 16/1, 20, 20/1.
škodni dogodek - objektivna odgovornost - nevarna stvar - uporaba vozila - delovna nesreča - nesreča pri delu - solidarna obveznost - soprispevek oškodovanca - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - skrbnost delavca - opustitev ukrepov za varno delo - varstvo pri delu - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - delovna nezgoda - razlaga direktive - uporaba zaščitne čelade - sokrivda oškodovanca
Delovni stroj je bil v času škodnega dogodka namenjen prevozu (premikanju) hlodov, premikanje vozila, pa je ena glavnih značilnosti, ki opredeljuje prometno funkcijo vozila. Ne drži, da je bil škodni dogodek neodvisen od prometne funkcije stroja. Dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo v zaključni fazi delovne operacije, torej pri odlaganju hloda, ko se delovni stroj ni premikal, imel pa je prižgan motor, in se je pri razkladanju hloda v navpičnem položaju veriga odpela in je hlod padel ter poškodoval tožnika, ne pomeni, da stroj ni bil uporabljen kot prevozno sredstvo, za kar se v pritožbi zavzema toženka, saj je delovna operacija zajemala tudi premike stroja z namenom izvedbe delovne operacije (nakladanje, prevažanje in razkladanje hlodovine).
Delovni stroj, ki ga poganja motorna sila in s katerim je voznik prevažal, odlagal in nalagal lesene hlode (torej velika in težja bremena), nevarna stvar. Glede na organizacijo dela v obravnavanem primeru (ko se je delo opravljalo na način, da ni bilo izključeno, da sta delavec in delovni stroj na istem mestu) ni bilo nepričakovano, da lahko delavec, ki se nahaja v bližini delovnega stroja (nepričakovano) vstopi v delovno področje stroja, kar bi moral toženkin zavarovanec upoštevati in bi moral takšen način del preprečiti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za nastali škodni dogodek podana toženkina objektivna odgovornost.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z neuporabo varnostne čelade glede ugotovljenega tožnikovega soprispevka k nastali škodi v višini 10 %. S tem ko je sodišče prve stopnje pri oceni tožnikovega soprispevka upoštevalo, da tožnik ni nosil zaščitne čelade, ne da bi pred tem ugotavljalo, ali je neuporaba čelada vplivala na nastanek škode, je nepravilno uporabilo materialno pravo. Zmotno je menilo, da vprašanje vpliva neuporabe čelade na nastanek škode, spada v okvir višine odškodnine in ne temelja zahtevka. Gre namreč za vprašanje vzročne zveze med tožnikovim ravnanjem in nastalo škodo.
Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stiku z organizatorji ilegalnih migracij, ter prevoz opravil na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., in pot spremljal s pomočjo navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe in z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev po ozemlju Republike Slovenije.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.
odpoved najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - prenehanje najemne pogodbe
Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče napačno uporabilo določilo 104. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Citirane določbe prvostopno sodišče z razlogom (pravilno) ni uporabilo kot materialnopravne podlage pri odločanju, saj je najemno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehalo (24. 11. 2023). Zahtevano pravno varstvo se nanaša na izpraznitev stanovanja po pravilno uporabljenem členu 111 SZ-1, ki ga toženec zaradi nepodaljšanja najemne pogodbe (kar pritožbeno ni sporno) zaseda nezakonito, in ne na odpoved najemnega razmerja.
Po šestem odstavku 95. člena ZKP določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP, torej te, ki se lahko uporabijo, če bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo vzdrževanje obsojenca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne veljajo v primerih iz 94. člena ZKP. Pritožbene navedbe obsojenca, ki se nanašajo na njegove premoženjske razmere in zatrjevano trenutno nezmožnost plačila naloženih mu krivdnih stroškov kazenskega postopka, ker se nahaja na prestajanju zaporne kazni, torej v obravnavanem primeru sodišče ne more upoštevati.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - razlogi za neizpolnitev obveznosti - odreditev pripora
Pritožbeno sodišče pritrjuje zagovornici, da ni mogoče zaključiti, da obsojeni ni izvršil dela v splošno korist zaradi lastnega zavestnega ravnanja, saj storitev novih kaznivih dejanj obsojencu doslej še ni bila dokazana in do izreka pravnomočne sodbe velja domneva nedolžnosti. Zaključek prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da obsojenec že začetega dela v splošno korist ni opravil izključno zaradi okoliščin, ki jih je sam povzročil, je tako napačna. Prejudiciranje sodišča prve stopnje o obsojenčevi krivdi v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju III K 31411/2021 je najmanj preuranjena. V primeru izreka oprostilne ali zavrnilne sodbe bi se tudi zoper obsojenca odrejeni pripor izkazal za neopravičenega, kar pomeni, da odvzema prostosti ne bi bilo moč pripisati razlogom iz njegove krivdne sfere.
Sodišče prve stopnje je posebno skrbnost namenilo presoji obtoženčevega goljufivega namena in je glede dokazanosti le tega navedlo jasne in prepričljive razloge. Ne le, da je obtoženi izkoristil dolgoletno poznanstvo oškodovanca z obtoženčevimi starši, da se mu je predstavljal kot uspešen poslovnež, kot lastnik številnih nepremičnin, ga osebno sprejel v razkošni stanovanjski hiši, temveč mu je tudi zamolčal, da je že od decembra 2014 v postopku osebnega stečaja, da je bilo v tem postopku priglašenih za več kot 2,2 mio EUR terjatev, da so bile del stečajne mase tudi njegove nepremičnine. Goljufivi namen obtoženca je nadalje potrjen, kot je pojasnilo prvostopno sodišče, z njegovimi nadaljnjimi ravnanji, ko se je oškodovancu izogibal na raznorazne načine, kot je prepričljivo opisal sam oškodovanec, zato je zatrjevanje pritožbe, da oškodovanec ni predložil dokazov o tem, da naj bi obtoženca sploh kdaj pozval k vračilu, golo sprenevedanje.
pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - omejitev - prepoved
V skladu s prvim odstavkom 213.b člena ZK) je omejitev obiskov pripornikov s prepovedjo posameznih obiskov mogoča, če bi zaradi obiskov lahko nastala škoda za kazenski postopek. Upoštevati je potrebno fazo postopka, pri čemer je pri soobtoženih tudi v fazi glavne obravnave, kljub podanemu zagovoru v preiskavi, potrebno upoštevati, da lahko soobtoženci usklajujejo zagovore, saj lahko obtoženec svoj zagovor spremeni kadarkoli med postopkom. Možnost dogovarjanja in vplivanja na postopek pri osebnem stiku je večja kot pri dopisovanju, saj ima osebni stik večjo sporočilno vrednost in intenzivnejši vpliv na sogovornika, saj vključuje tudi neverbalno komunikacijo, predvsem pa omogoča sprotno in takojšnje odzivanje na sogovornika.
tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Storilec prekrška kot imetnik tujega vozniškega dovoljenja pridobljenega dne 21. 11. 2022, je imel na podlagi 13. točke prvega odstavka 2. člena ZVoz-1 v času storitve prekrška status voznika začetnika. Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja, mu je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1 ter osmim odstavkom 22. člena ZP-1 namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, in sicer za dobo enega leta.
Pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj okoliščin (tako objektivne kot subjektivne narave) ponovitvene nevarnosti, v celoti soglaša. Objektivne okoliščine se zrcalijo v teži, načinu in okoliščinah izvršenega kaznivega dejanja, ki predstavlja izrazito nevarnost za človekovo zdravje.
Ponovitveno nevarnost kažejo subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na (negativne) osebne lastnosti (vztrajnost, koristoljubnost, odločenost pri izvrševanju kaznivega dejanja s ciljem pridobivanja zaslužka), okolje in razmere, v katerih obtožena živi kot odvisnica od prepovedanih drog, sredstva za preživljanje pa je pridobivala s kriminalno dejavnostjo oziroma z izvrševanjem predmetnega kaznivega dejanja. Obtožena je kljub zasegu prepovedane droge z izvrševanjem kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 nadaljevala, kar utemeljuje sklepanje, da intervencije državnih organov, vključno s predmetnim kazenskim postopkom, na obtoženko nimajo takega učinka, kot skuša v pritožbi prikazati zagovornik. Upoštevajoč dejstvo, da zoper obtoženo poteka več drugih kazenskih postopkov v zvezi z raznovrstnimi kaznivimi dejanji, se kaže odnos obtoženke do pravnih norm (nespoštovanje družbenega reda). Zato se pritožbene navedbe, da obtožena predhodno še ni bila kaznovana, niti glede kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, izkažejo kot neutemeljene in ne morejo omajati argumentiranih zaključkov sodišča prve stopnje, da je glede obtožene podana realna ponovitvena nevarnost.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obtožena kontinuirano izvrševala iz koristoljubnih motivov, ki ogroža varnost, zdravje in življenje ljudi (odjemalcev prepovedanih drog), odtehta poseg v pravico obtožene do osebne svobode. Prepovedane droge, ki jih je obtožena hranila v večjih količinah z namenom prodaje, spadajo med najnevarnejše droge, zato je obravnavano kaznivo dejanje še posebej zavržno. Po oceni pritožbenega sodišča je pripor zoper obtoženo tako neizogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
OZ člen 131, 131/1, 134, 179, 239, 239/1, 239/2, 353. ZPP člen 14.
identično dejansko stanje - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - metoda praktične konkordance - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - obseg vezanosti
Ker pravnomočna kazenska obsodilna sodba ne vsebuje ugotovitev, (-) da je bil toženec tožnikov delodajalec in (-) kdo je dolžnik tožnikove terjatve, ki mu je nastala zaradi kršitve njegovih pravice iz delovnega razmerja, jih lahko pravdno sodišče presoja povsem samostojno po civilnem materialnem pravu. Toženec je bil s to sodbo spoznan za kazensko odgovornega za dejanja, ki jih je storil kot tisti, ki je bil v družbi A. d. o. o., pooblaščen za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja, zato pravdno sodišče s samostojnim ugotavljanjem teh dejstev ne krši pravila vezanosti iz 14. člena ZPP.