Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je, kot to določa člen 1 ZVEtL-1, pod pogoji iz citiranega člena in nadaljnjih, namenjeno uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, pri čemer je namen ZKN3 (med drugim) v zagotovitvi pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče odločitev o vpisljivosti izdanega elaborata kot strokovne podlage temeljilo na dejanskem stanju, kot ga je v izdanem elaboratu ugotovil strokovnjak geodetske stroke, ki mu je sodišče v celoti sledilo, glede na zaključek v sklepu, da elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi.
Tožeča stranka se je sklicevala na dve podlagi, od katerih je odvisna odločitev o temelju zahtevka, pri čemer je tudi trditve o nepravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti temeljila na dveh sklopih trditev. Ker je s pritožbenimi navedbami uspela omajati zaključke prvostopnega sodišča glede pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti v celoti, ne da bi izpodbijala zaključke o neobstoječi zdravniški napaki, je bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti, saj za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovljena odgovornost po eni od dveh zatrjevanih podlag.
Tožnik v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je dopis z dne 7. 4. 2021 poslal Državnemu odvetništvu RS. Ker tožnik ni izkazal, da je bil dopis z dne 7. 4. 2021, v zvezi s katerim je tožnik dokazoval podajo predloga za mirno rešitev spora, poslan Dravnemu odvetništvu RS, je že iz tega razloga pravilen zaključek sodišča prve stopje, da tožnik ni izkazal, da bi pred državnim odvetništvom RS sprožil poskus mirne rešitve spora. Tudi sicer pa ta tožnikov dopis po vsebini ne predstavlja predloga za mirno rešitev konkretnega spora, v zvezi s katerim je bila vložena tožba v obravnavani zadevi.
dedni dogovor - izpodbijanje - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Dedinje so se z dednim dogovorom sporazumele o delitvi in načinu delitve dela zapuščine, katerega obseg ni bil sporen, in so na podlagi dispozitivnih pravic že v okviru zapuščinskega postopka uredile vprašanje delitve z dednim dogovorom, s čimer je nastala pogodba civilnega prava. Ta ima učinek sodne poravnave. Zapuščinsko sodišče je, v skladu s 3. odstavkom 214. člena ZD, takšen dedni dogovor zajelo v izrek sklepa o dedovanju, s čimer pa sklenjeni dedni dogovor ni izgubil učinka sodne poravnave. Dedič lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo,5 medtem ko v zapuščinskem postopku s pritožbo njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - potrdilo o plačilu sodne takse - podatki o prometu na transakcijskem računu
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi vpogleda v svoje evidence plačil. Na dolžniku je dokazno breme, da to ugotovitev izpodbije. Za odločilno navedbo o zrušenem računalniškem sistemu in spletni banki ni predložil nobenega dokaza. Tudi ni pojasnil zakaj potrdila o plačilu ali izpiska prometa na TRR ne bi mogel dobiti na banki in ga predložiti sodišču, če je plačal prek spletne banke.
izbira krajevne pristojnosti - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke - splošna krajevna pristojnost - nezgodno zavarovanje - izbirna krajevna pristojnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožnik s tožbo od toženke uveljavlja dva samostojna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato vrednost spora ne more biti seštevek obeh zahtevkov, ampak se vrednost spornega predmeta ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se namreč zahtevek za plačilo odškodnine presoja po pravilih o povračilu premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek za plačilo zavarovalnine po polici nezgodnega in življenjskega zavarovanja pa se presoja na podlagi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Iz navedenega izhaja, da so tudi dejstva, pomembna za odločitev o vsakem od njiju, (vsaj deloma) različna, zahtevka pa tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega.
Utemeljena pa je pritožba v delu, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevo glede zahtevka za plačilo zavarovalnine (druga točka tožbenega zahtevka) odstopiti Okrajnemu sodišču v Velenju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (namesto Okrajnemu sodišču v Mariboru). Tožnik je namreč s tem, ko je tožbo vložil pri Okrožnemu sodišču v Celju, izbral krajevno pristojnost z okrožja Okrožnega sodišča v Celju, kamor spada tudi Okrajno sodišča v Velenju.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
rubež premičnin - ustavitev izvršbe - začetek stečaja - zapisnik o rubežu
Zapisnik izvršitelja o rubežu je v spisu, upnik pa prilaga izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži. Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - pretvorba kazni zapora v ure dela v splošno korist
Izrek, ki vsebuje odločitev, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korisst, določa formulo za preračun in rok, v katerem se mora delo opraviti, upoštevaje datum izvršljivosti, kar daje probacijski enoti vse potrebne podatke za določitev obsega dela v splošno korist. S tem, ko je sdoišče prve stopnje samo orpavilo preračun ur dela v splošno korist, ki jih mora opraviti obtoženi, je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in zato zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zevzi z osmim odstavkom 86. člena KZ-1.
domneva odgovornosti lastnika vozila - pravica do obrambe - zastaranje postopka o prekršku
Storilec s trditvami, da ga prekrškovni organ ni seznanil z nobenim dokazilom, smiselno očita kršitev pravice do obrambe, vendar pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da prekrškovni organ storilcu slike glede na zakonske določbe ni dolžan pošiljati, po vpogledu v PN pa ugotavlja, da je bil storilec v navedenem PN poučen, da je dokaz prekrška radarska slika, ki jo je mogoče videti na sedežu prekrškovnega organa. Vsled temu zaključuje, da so pritožbene trditve o kršitvi storilčevih pravic neutemeljene.
Pritožba utemeljeno opozarja, da iz razlogov sodišča prve stopnje po eni strani izhaja, da so podani objektivni znaki očitanega prekrška zavajajoče poslovne prakse (med drugim tudi, da taka poslovna praksa glede oglaševanja cenovne prednosti zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika ter povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel), po drugi strani pa v okviru ugotovljenih olajševalnih okoliščin za izrek opomina iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bil povprečni potrošnik seznanjen s scenami, po katerih je storilka - pravna oseba prodajala nadzorovano blago (posteljnine) in ga je po teh cenah lahko tudi kupil.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZUP člen 80. ZP-1 člen 55, 57, 57/1.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je jasno in nedvoumno zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni., kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Postopek preizkusa z elektronskim alkotestom pa še ni postopek o prekršku. Gre za postopek, ki je predpisan v 107. členu ZPrCP in ga izvajajo policisti v okviru izvrševanja svojih pooblastil, v katerem se preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa in v katerem so glede na zakonske določbe vozniki dolžni sodelovati. Ker torej ne gre za zapisnik, ki bi bil sestavljen v okviru postopka o prekršku, temveč v predhodni fazi, ki se vodi po določbah ZPrCP in ob smiselni uporabi ZUP, niso potrebni nobeni pravni pouki o pravicah obdolženca pred podajo izjave, kot neutemeljeno navaja pritožnik.
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-1, 105, 105/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/4, 107.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - domneva nedolžnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
Ko torej iz trditev in dokazov, priloženih k pritožbi izhaja, da je storilec servisnemu centru A. poslal določene dokumente, pri čemer je prvo sporočilo bilo poslano dne 27. 1. 2022, iz s strani tujega prekrškovnega organa priložene odločbe z dne 20. 7. 2022 pa izhaja, da bi te podatke moral posredovati do dne 22. 2. 2022, pri tem pa iz potrdila z dne 2. 3. 2023 ni jasno, na koga se potrdilo nanaša oziroma kateri osebi (pravni ali fizični) je bila izrečena denarna kazen, je pritožnik uspel vzbuditi dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.
Ob tem, ko se določba 5. alineje petega odstavka 50. člena ZCestn sklicuje na določbo sedme alineje prvega odstavka 42. člena, iz katere izhaja, da mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi, je zaključiti, da gre za blanketno normo.
Kdaj je registracija skladna s predpisi nam povedo druge določbe ZCestn, konkretno določba 27. člena, ki v četrtem odstavku določa, da cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
Splošni akt iz 21. člena ZCestn je Splošni akt o cestninjenju in le ta preverjanje delovanja naprave DarsGo ureja v podpoglavju 6.2.2.4.
Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je za uresničitev storilčeve pravice do obrambe potrebno storilcu v zvezi njegovega protipredpisnega ravnanja očitati konkretne dejanske okoliščine. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče poudarja, da se ta zahteva ne nanaša na konkretizacijo vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija3, saj tega vzroka prekrškovni organ pri prekrških, ugotovljenih s tehničnimi sredstvi, niti ne more vedeti, kot izpostavlja tudi sama pritožba, temveč se zahteva nanaša na očitek opustitve izvedbe zahtev iz četrtega odstavka 21. člena ZCestn, to je v konkretnem primeru opustitev preverjanja pravilnosti OBU naprave in opustitev odprave nepravilnosti delovanja OBU naprave na prvi cestninski uporabniški točki.
prekoračitev hitrosti v naselju - domneva odgovornosti lastnika vozila - priznanje prekrška
Storilec je v ZSV zatrjeval, da je vozila A. A. ter priložil njeno podpisano izjavo, v kateri prekršek priznava. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je ob verodostojni izpovedi priče A. A., da je ona vozila kritičnega dne v dvomu glede obravnavanega dejstva, da naj bi storilec kot lastnik vozila storil obravnavani prekršek. Prekrškovni organ je ob predložitvi zadeve sodišču priložil tudi povečavo fotografije voznika. Iz razlogov izpodbijane sodbe opredelitev sodišča prve stopnje do tega dokaza ne izhaja, prav tako iz listin v spisu ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje s A. A. izrecno razčistilo, ali je na predloženi povečavi fotografije res ona. Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 se tako izkažejo za utemeljene.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/2, 157, 157/3. ZPrCP člen 35, 35/5.
udeleženec cestnega prometa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - hitri postopek o prekršku
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je med vožnjo uporabljal mobitel ter v zvezi s tem zatrjuje, da navedeno potrjuje dejstvo, da PN ni podpisal ter da se policistka A. A. primera ni spominjala. S takimi trditvami pa storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedbe zaslišane priče B. B., s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.
Dediča sta glede na vsebino skupaj vložene pritožbe s priloženo ji dedno izjavo dediča o odpovedi dediščine, v okviru svojih dispozitivnih pravic z dednim dogovorom uredila vprašanje delitve dediščine, kar sta lahko storila tudi med pritožbenim postopkom, in kar bistveno spreminja v obravnavani zadevi obstoječo dejstveno podstat od sicer ustaljene sodne prakse v tipičnih primerih, zaradi česar ne gre za odstop od sodne prakse.
nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba
Nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni nepopolne pritožbe. Zato je ne glede na to, da je pravni pouk v sodbi strankama nalagal predložiti pritožbo v treh izvodih in tudi ob upoštevanju, da je pravica do pritožbe, ki je redno pravno sredstvo, tudi ustavno varovana pravica (25. člen Ustave), katere smisel in pomen je v tem, da se pritožniku zagotovi vsebinska presoja utemeljenosti pritožbe, bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti