ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Pravica do izjave, kot bistvena vsebina pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravdnih vidikih zadeve, to pa še preden je sodna odločitev sprejeta. V konkretni zadevi je glede na zgoraj že predstavljeno, sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijano odločitev o neutemeljenosti dela ugovora dolžnice naslonilo na dejanske trditve (in pravna stališča) upnika, kot jih je ta podal v odgovoru na ugovor, ki dolžnici ni bil vročen in ji v zvezi z njimi ni bilo omogočeno, da se o njih izjavi, dolžnici kršilo pravica do izjave po 22. členu Ustave RS ter s tem uresničilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Izvršba je kljub izvedenimi delnimi plačili dolžnika, za katera je že bila delno pravnomočno ustavljena, tekla še naprej in bi tekla tudi v primeru, če dolžnik ne bi vložil ugovora po izteku roka. Kar pomeni, da upnik stroškov tega pravnega sredstva dolžniku ni povzročil neutemeljeno.
ugovor dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine - notarski zapis - zapadla terjatev
Prvodolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložitve predloga na podlagi notarskega zapisa in da je terjatev že zapadla. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ugovor.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - fikcija vročitve
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZPP ne nalaga dolžnosti sodišču, da bi moralo seznanjati pravdne stranke s stališčem, da je dejansko stanje nesporno, temveč nalaga sodišču dolžnost, da po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, če je med strankama nesporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe brez naroka, kar pa je prvostopno sodišče v konkretnem primeru ugotovilo in pojasnilo v izpodbijani sodbi.
ZNP-1 člen 30/2, 42. ZNP-1 člen 210, 210/2, 210/3.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - razveza zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka pravilno oprlo na določbi drugega in tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ju je uporabilo na podlagi 42. člena ZNP-1, saj ZNP-1 pogojev za nadaljevanje postopka v primeru mirovanja postopka posebej ne ureja.
predhodna odredba - kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. S tem je dolžnici odvzelo možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih (kršitev pravice do izjave) in je tako podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - delo policista - pojem nevarne dejavnosti
Okoliščine dogodka, v katerem je moral tožnik (policist) asistirati dežurni zdravnici v zvezi z njeno odredbo za prisilno hospitalizacijo osebe v psihiatrično bolnišnico, po oceni pritožbenega sodišča niso bile tako posebne, da bi kazale na to, da je pri tem delu obstajalo neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi.
OZ člen 10, 131, 135, 171, 185, 964, 965. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 51. ZPP člen 8.
nepremoženjska škoda - opustitev - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe
Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso, je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal.
Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilen izračun stroškov
Dolžnik posameznih postavk izvršilnih stroškov in njihove višine v pritožbi konkretizirano ne izpodbija, je pa pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje posamezne postavke stroškov nepravilno seštelo.
podjemna pogodba - pogodba o delu - napake dela - zamenjava strešne kritine - strešna kritina - grajanje napak - ustno grajanje napak - skrita napaka - zamakanje strehe - notificiranje napake - jamčevalni zahtevek - rok za jamčevanje za napake
Podjemnik se ne more sklicevati na kakšno določbo členov 633, 634 in 635 OZ, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - realizacija izvršbe - konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ko je bila izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve (kot edine predlagane) že realizirana, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati
izločitev dokazov - prepoznava oseb po fotografijah - zaslišanje priče - odvzem prostosti - pravica do tolmača
UZ o opravljeni prepoznavi oseb po fotografijah v skladu s 46. členom ZNPPol v skladu s sodno prakso ne predstavlja dokaza v kazenskem postopku, temveč zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, kar je v konkretnem primeru izpovedba priče, dana pred preiskovalnim sodnikom. Izpovedba priče ne more biti predmet izločitve, temveč se lahko tekom sojenja zgolj zastavi vprašanje verodostojnosti pričevanja, ki se nanaša na pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja, ne pa na zakonitost prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.
Dejanje ni kaznivo, če iz njegovega opisa v tenorju obtožnega akta ne izhajajo zakonski znaki nobenega kaznivega dejanja. Opis dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti opredeljeni z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, če je to mogoče ter smiselno. Psihičnih procesov storilca pogosto ni mogoče konkretizirati določneje, kot že izhaja iz abstraktnega opisa dejanja, zato gre za stvar obrazložitve, ne opisa. Če opis kaznivega dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, sestavljata abstraktni in konkretni del celoto.