predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - vsebina predloga za dopustitev revizije - nekonkretizacija očitanih kršitev - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Predlagatelj vprašanj v predlogu za dopustitev revizije sploh ne zastavi. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar pa ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano. Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa le-teh v predlogu nato ne konkretizira.
izčrpanje pravnih sredstev - vsebina pritožbe - procesna predpostavka - uporaba materialnega prava - zavrženje dela tožbe - zavrnitev pritožbe
V obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožba zoper ta del odločbe ni bila izčrpana, ne gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, temveč za procesno vprašanje dopustnosti tožbe zoper del upravnega akta, ki se s pritožbo ni izpodbijal in je zato v tem delu postal dokončen in pravnomočen, s čimer je izključena njegova nadaljnja vsebinska obravnava v upravnem sporu, zato stališče Vrhovnega sodišča o dopustnem uveljavljanju pravilne uporabe materialnega prava v upravnem sporu, tudi če ti ugovori predhodno niso bili uveljavljani v upravnem postopku, na drugačno odločitev ne more vplivati.
laičen predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367.č člen ZPP).
ZP-1 člen 46, 46/1,51, 51/2, 208, 208/1, 208/1-1, 210. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločba o prekršku - ni upravni akt po ZUS1 - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Izpodbijana odločba o prekršku, v zvezi s katero je pritožnica vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ni upravni akt, zoper katerega bi bila dopustna tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1, posledično pa tudi ne tožba zaradi molka organa po ZUS-1, saj ima pritožnica za izpodbijanje obravnavane odločbe o prekršku zagotovljeno drugo sodno varstvo. Uporaba izrednih pravnih sredstev po ZUP pa je mogoča samo zoper upravne odločbe, ker pa odločbe o prekršku po ZP-1 ni, niti ZP-1 ne napotuje na uporabo ZUP v navedenem delu.
kršitev osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - relativno javna oseba - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - povprečen bralec - kolizija ustavnih pravic - dopuščena revizija - objektivna presoja žaljivosti - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilen zaključek sodišča, da je v opisanem primeru podana protipravnost ravnanja tožene stranke v smislu njegove odškodninske odgovornosti?
predlog za dopustitev revizije - vsebina predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Splošna pomembnost ponujenih vprašanj ni niti zatrjevana, še manj izkazana. Tožnik vprašanja zastavlja mimo razlogov, ki jih je kot ključne za zavrnitev zahtevka navedlo sodišče druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00080171
ZPP člen 243, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravnost - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - pravica stranke do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/3, 8/3-e, 9, 9/5.
omejitev gibanja prosilcu za azil - kršitev hišnega reda - pretep - alkohol - sorazmernost ukrepa - možnost uporabe manj prisilnih ukrepov - trajanje ukrepa - kršitve postopka izdaje upravnega akta - dostop do zagovornika - zavrnitev pritožbe
Odvzem prostosti (zgolj) zaradi kršitve javnega reda in miru oziroma Uredbe o hišnem redu Azilnega doma ni nesorazmeren. Pridržanje iz razloga zaščite javnega reda namreč predvideva že člen 8(3)(e) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) po katerem lahko države članice prosilca pridržijo, kadar se izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsakega primera, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa. Tega pa v nasprotju s pritožnikovim prepričanjem ni mogoče presojati zgolj na način, da pristojni organ najprej dejansko odredi manj prisilni ukrep in nato ex post ugotavlja, ali je zadosten, ampak je presojo učinkovitosti mogoče opraviti tudi ex ante, upoštevaje vse ustrezne okoliščine posameznega primera.
Ugotovitev obstoja določene terjatve je res manj v razmerju do obsodbe na plačilo, a to ne pomeni, da lahko sodišče v (pobotnem) izreku ugotovi obstoj te terjatve v višini zunaj meja, ki jih je začrtal tožnik s tožbenim zahtevkom.
Upoštevaje spoznanja ekvivalenčne teorije, je pri presoji, v katerem delu je umaknjen tožbeni zahtevek, treba upoštevati njegovo dejansko podlago. Ker je pobotni ugovor obrambno sredstvo zoper tožbo, se prvi toženec s pobotnim ugovorom ne more braniti zoper tisti del tožbenega zahtevka, ki ga (zaradi delnega umika) ni več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00079613
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - čast in dobro ime - svoboda izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prepoved objave - objava sodbe - javno opravičilo - članki
predlog za dopustitev revizije - elektronske komunikacije - wangiri klici - trditveno in dokazno breme - ugotavljanje dejanskega stanja - procesna kršitev - pomanjkljiva obrazložitev - zavrženje predloga
V predlogu zatrjevana kršitev 212. člena ZPP ni opisana natančno in konkretno, zato je Vrhovno sodišče predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Osmi odstavek 458. člena ZPP izrecno določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije. Jezikovna razlaga navedene določbe in njene meje so tako jasne, da jih ni mogoče prebijati z nobeno izmed razlagalnih metod. Vrhovno sodišče še dodaja, da Ustava ne zagotavlja pravice do revizije. Iz presoje Ustavnega sodišča izhaja, da sme zakonodajalec prosto odločiti, ali bo mogoče vložiti revizijo v posameznih postopkih, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih?
V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 36, 36/1, 36/1-4. ZP-1 člen 59.
tožba po 4. členu ZUS-1 - postopek nadzora - prekrškovni postopek - drugo učinkovito sodno varstvo - molk organa - postopek, uveden po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe vložena na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 dolžno preveriti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor po navedenem členu, če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter ali je takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Za presojo vprašanja, ali obstaja drugo sodno varstvo z vidika njegove učinkovitosti, pa ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Tožba zaradi molka organa je dopustna tudi v postopkih začetih po uradni dolžnosti.
Poziv k predložitvi dokumentov in pojasnil in Obvestilo in pouk pravni osebi, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška sta zgolj dopisa, ki ne spreminjata pritožnikovega pravnega položaja, niti ju ni mogoče prisilno izvršiti.