Osmi odstavek 458. člena ZPP izrecno določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije. Jezikovna razlaga navedene določbe in njene meje so tako jasne, da jih ni mogoče prebijati z nobeno izmed razlagalnih metod. Vrhovno sodišče še dodaja, da Ustava ne zagotavlja pravice do revizije. Iz presoje Ustavnega sodišča izhaja, da sme zakonodajalec prosto odločiti, ali bo mogoče vložiti revizijo v posameznih postopkih, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča.
Predlog se zavrže. Predlagatelj vprašanj v predlogu za dopustitev revizije sploh ne zastavi. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar pa ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano. Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa le-teh v predlogu nato ne konkretizira.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera (tožniku je leta 2021 še teklo referenčno obdobje za izrabo letnega dopusta za leto 2020, za leti 2021 in 2022 pa je bil napoten na delo v tujino) pravilno uporabilo določbe petega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), 20. člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) in Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO).
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali razrešitev vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1 lahko sama po sebi predstavlja podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,
‒ ali statut delniške družbe predstavlja predpis, izdan na podlagi zakona, v smislu 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,
‒ ali je vodilnemu delavcu pogodbo o zaposlitvi mogoče zakonito redno odpovedati iz razloga nesposobnosti brez predhodnega zagovora.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka dolžna izdelati oceno redne delovne uspešnosti za tožnika (sindikalnega zaupnika).
Disciplinska kršitev mora biti v izreku odločbe o sodnikovi disciplinski odgovornosti razumljivo opisana, kot to sicer velja za opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega po prvem odstavku 359. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP, in ko je v nasprotnem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Prilagojena uporaba določb ZKP v disciplinskem postopku ne pomeni njihove ohlapne uporabe, ampak uporabo kot jo narekujejo pravne in dejanske okoliščine posameznega primera. Bolj kot je disciplinska kršitev po teži storitve in pravnih posledic primerljiva ali podobna kaznivemu dejanju, bolj bo disciplinsko sodišče dolžno ravnati po določbah ZKP in obratno. Sicer lahko pride disciplinski obdolženec v objektivno slabši položaj od položaja, ko bi bil obdolžen storitve primerljivega kaznivega dejanja, in ko bi bil za to obravnavan v skrajšanem kazenskem postopku.
V primerih, ko je storilec ravnal dlje časa, mora biti ta čas opredeljen na način, ki ne bo omogočal samo dejanskega preizkusa zatrjevane disciplinske kršitve, ampak še pravni preizkus navedenih pogojev kaznivosti, po katerem se utegne izkazati, da disciplinska kršitev ne bo mogla ali smela biti obravnavana.