kredit v CHF - sprememba sodne prakse - pritožbena obravnava - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo.
delegacija pristojnosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo dolžnika z delom sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - ugoditev predlogu
Nasprotni udeleženec, ki je epileptični bolnik in nesposoben samostojnega življenja, na naslovu začasnega prebivališča kot oskrbovanec biva že pet let oziroma vsaj od začetka junija 2022 in ima tam urejeno začasno bivališče do 7. 6. 2026. Vrhovno sodišče zato glede na okoliščine obravnavane zadeve in naravo postopka ugotavlja, da so razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti utemeljeni iz razloga smotrnosti. Zakon namreč določa, da se mora osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno zaslišati (61. člen ZNP-1), zato je v obravnavani zadevi očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki, na območju katerega nasprotni udeleženec že več let dejansko prebiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081830
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - hipotekarni bančni kredit - posojilo v tuji valuti - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali za začetek teka zastaralnega roka za zahtevek kreditojemalca, ki je posledica ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene z valutno klavzulo v CHF, zadošča njegovo vedenje o škodljivih posledicah pogodbe iz časa izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, posebej glede na možnosti uspeha s tožbenim zahtevkom, če bi ga vložil dne 2. 9. 2010 (torej ob sklenitvi Aneksa št. 2), ob upoštevanju njegovega tedanjega poznavanja relevantnih okoliščin?
predlog za delegacijo pristojnosti - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00078699
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. OZ člen 6, 6/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v A, ki bi moralo odločati o upnikovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 126, 126/2. ZVarD člen 6.
plačilo za poslovno uspešnost - božičnica - pravica do plačila - diskriminacija - bolniška odsotnost - zdravstveno stanje
ZDR-1 delodajalcu ne nalaga niti obveznosti plačila za poslovno uspešnost niti minimalnega zneska tega plačila. Kljub takšni zakonski določbi, ki napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi oziroma pogodbi o zaposlitvi, pa delodajalca zavezuje prepoved diskriminacije. Tudi pri plačilu za poslovno uspešnost mora namreč delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Ni torej nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu (kar je v praksi pogosto), vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.
Delovna uspešnost po drugem odstavku 127. člena ZDR‑1 je vezana na delavčev dejanski prispevek delodajalcu v obliki opravljenega dela. V nasprotju s tem in kot izhaja iz poimenovanja instituta, pa je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. To se običajno presoja po doseganju v planskih aktih družbe načrtovanih ciljev in je odvisna od številnih drugih dejavnikov (med drugim tudi od tržnih razmer, poslovnih odločitev itd.), ne le od kvalitete ali celo zgolj od obsega opravljenega dela delavcev. Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca.
Še posebej s tega vidika je bila tožnica z delavci, ki niso bili bolniško odsotni (in so bili posledično pri plačilu za poslovno uspešnost obravnavani bolj ugodno), v primerljivem položaju.
Zato so izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije: tožnica je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost manj ugodno obravnavana; razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani (zdravstveno stanje); tožnica in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, so bili v primerljivi situaciji.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 2/2.
denarna nagrada - vojak - izplačilo nagrade
Drugi odstavek 2. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je jasen. Iz njega ne izhaja, da bi se nagradi, ki jih opredeljujeta prvi in drugi stavek tega odstavka, kumulirali, kar pomeni, da se izključujeta.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2. ZDSS-1 člen 41, 41/6.
zavrženje pritožbe kot prepozne - oddaja pošiljke na bencinskem servisu - pravočasna pritožba - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje se je preuranjeno zadovoljilo s pojasnilom Pošte Slovenija d. o. o., ki je temeljilo na domnevi in ne na točnem podatku o oddaji pritožbe tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba je bila po pošti poslana priporočeno dne 16. 1. 2023, torej je bila glede na drugi odstavek 112. člena ZPP in petnajstdnevni pritožbeni rok (šesti odstavek 41. člena ZDSS-1) pravočasna.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/3.
dopuščena revizija - javni sektor - solidarnostna pomoč - daljša bolezen - pravočasnost zahteve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zavzelo pravilno stališče o pravočasni vložitvi zahteve za plačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni.
ZUTD člen 8a, 8a/1, 8a/2, 129, 129/1, 129/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - znanje slovenskega jezika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo že zgolj iz razloga, ker tožnik do 31.12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, ne da bi se opredelilo tudi do njegovih navedb o opravičljivih razlogih za to, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - podizvajalec - gradbišče - delo v tujini - varnost in zdravje pri delu
Odškodninska odgovornost "dejanskega delodajalca" se je v sodni praksi vzpostavila predvsem zaradi dodatne zaščite delavca kot oškodovanca, kar naj bi kvečjemu razširjalo in ne ožilo možnosti delavca za povrnitev škode v zvezi z delovnim razmerjem, ki tako ni vezana nujno zgolj na odškodninsko odgovornost "formalnega" delodajalca. Morebitna odškodninska odgovornost "formalnega" delodajalca zaradi opustitve njegovih dolžnostnih ravnanj lahko obstoji poleg odškodninske odgovornosti "dejanskega delodajalca" in druga ne izključuje nujno prve, kot sta zmotno presodili sodišči nižjih stopenj.
konkurenčna prepoved - konkurenčna dejavnost - zakoniti zastopnik družbe
ZDR-1 v 37. členu določa splošno prepoved škodljivega ravnanja in pri tem navaja dejanja, ki materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tudi opravljanje del in sklepanje poslov v zvezi s prepovedjo konkurence po 39. členu ZDR-1 predstavlja specifično obliko škodljivega ravnanja. Zato je treba to prepoved tolmačiti v tem kontekstu, torej z upoštevanjem splošne prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1. Obe določbi zakona ne varujeta le pred dejanji, ki so splošno škodljiva oziroma škodljiva z vidika konkurence, temveč tudi pred dejanji, ki bi bila lahko škodljiva oziroma bi lahko pomenila konkurenco. To pa pomeni, da opravljanje del in sklepanje poslov iz 39. člena ZDR-1 ne vključuje le že izvedenih dejanj ali že izvedenih poslov, ki so že neposredno konkurenčni dejavnosti, s katero se ukvarja delodajalec, temveč da med takšna ravnanja spadajo tudi dejanja oziroma posli, ki bi lahko pomenili konkurenco in s tem lahko škodovali poslovnim interesom delodajalca. Zadošča večja verjetnost oziroma večja nevarnost vplivanja na interese delodajalca in s tem njegovega oškodovanja. Ne zahtevajo se tudi posledice tega negativnega vpliva, torej že nastala škoda. Potencialna nevarnost seveda mora obstajati in ne sme biti praktično zanemarljiva.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tajni podatki
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje glede na dejanske ugotovitve v zvezi s preklicem tajnosti sporne listine pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Obnovitveni razlog, ki ga je uveljavljal tožnik (da je šele konec novembra 2023 oziroma 1. 12. 2023 s strani Pošte Slovenije izvedel, da je bila pritožba oddana priporočeno že 8. 11. 2022 in ne šele 9. 11. 2022, kot je to ugotovilo sodišče druge stopnje) ni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, temveč se uvršča med razloge po 2. točki 394. člena ZPP. S tem, ko je bilo pred sodiščem druge stopnje nepravilno ugotovljeno, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo vložil prepozno, je bilo tožniku onemogočeno vsebinsko obravnavanje njegove pritožbe (prav to pa tožnik navaja v predlogu za obnovo).
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 68, 95, 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28.
napačen pravni pouk - ugotovitev ničnosti - odškodninski zahtevek - pristojnost rednega sodišča - ustavitev inšpekcijskega postopka - redna tožba - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - ni akt po 2. členu ZUS1 - poseg v pravice ali pravne koristi - procesni sklep - pravni interes - prepozna tožba - zavrnitev pritožbe
Stranke lahko zoper sklep s katerim sodišče prve stopnje ugotovi ničnost upravnega akta po 68. členu ZUS-1 vložijo revizijo.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne predstavlja akta iz prvega oziroma drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
Sklep o ustavitvi postopka je procesni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, vendar je tudi za izpodbijanje tega sklepa potreben pravni interes. Tega pa ima le oseba, ki si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik ni taka oseba. Uspeh s tožbo bi namreč pritožnika ponovno vzpostavil za inšpekcijskega zavezanca in s tem naslovnika morebitnih obveznosti. Tudi ta postopek pa bi se lahko končal le z ustavitvijo ali z izrekom inšpekcijskega ukrepa.