predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - dejansko prebivališče
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
V obravnavani zadevi gre za ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, le-ta pa se izvaja v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe. Zakon predvideva ustrezno presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar pomeni, da mora okrajno sodišče nasprotnega udeleženca videti in zaslišati (morebiti celo obiskati).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00077977
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 248, 424, 424/2. SZ-1 člen 5, 5-1, 5-2, 25, 25/1, 25/2, 25/4, 29, 29/2, 29/3, 29/4. GZ člen 3, 3/1-41.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zavarovana pravna dobrina - civilnopravno razmerje - večstanovanjska stavba - redno upravljanje - posli, ki presegajo redno upravljanje - zavrnitev dokaznega predloga - strokovno vprašanje - pravica do obrambe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Predmet varstva kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1 niso zgolj civilnopravna razmerja med posamezniki, temveč predvsem javni red in pravni promet. Namen te inkriminacije je preprečevati samovoljno udejanjanje dejanskih ali domnevnih pravic izven za to predpisanih pravnih postopkov. Pri presoji obstoja tega kaznivega dejanja pa je vendarle treba pretehtati, ali posameznikovo samovoljno jemanje pravice dosega tisto stopnjo družbene nevarnosti, ki terja kazenskopravni odziv kot ultima ratio sredstvo urejanja družbenih odnosov.
Iti mora za samovoljno uveljavitev oziroma izvršitev pravice, ki storilcu na podlagi denimo obligacijskega ali stvarnega prava dejansko pripada, oziroma glede katere storilec (vsaj) misli, da mu pripada. To vključuje storilčevo opravičljivo zmoto in zmoto, ki je posledica njegove malomarnosti. Če pa se bo storilec zavedal, da mu pravica ne pripada, a contrario že pojmovno ne bo šlo za to kaznivo dejanje. Ne bo več šlo za samovoljno jemanje pravice, torej udejanjanje pravice izven pravno predpisanega načina, kar je tudi namen kaznivega dejanja po prvem odstavku 310. člena KZ-1, temveč za nekaj drugega. V takšnem primeru bi storilec lahko izpolnil zakonske znake kakšnega drugega kaznivega dejanja; sicer pa je v nasprotnem primeru na mestu zgolj izrek oprostilne sodbe. Vrhovno sodišče poudarja, da upoštevaje načelo omejenosti kazenskopravne represije in ustavno načelo sorazmernosti (2. člen Ustave) to kaznivo dejanje ne more služiti kot nekakšen subsidiarni delikt, v okviru katerega bi se kazenskopravno sankcionirala vsakršna protipravna ravnanja s področja civilnega prava.
Z vidika pravilne uporabe kazenskega zakona v okviru kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1 je treba zakonski znak samovoljnega vzetja pravice konkretno zapolniti z vsebino pravnih pravil določenega civilnopravnega področja, ki jih storilec ni upošteval.
V kazenskem postopku velja načelo proste presoje dokazov, kar skladno s prvim odstavkom 18. člena ZKP pomeni, da pravica sodišča presojati, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena. Vendar pa to načelo ni absolutno - eno izmed izjem predstavlja ugotavljanje in presojanje dejstev, ki zahtevajo posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V takšnih primerih 248. člen ZKP določa odreditev izvedenstva. Vprašanje potrebnosti ali celo nujnosti obnove stopnišča je strokovno vprašanje.
ZKP člen 5, 16, 16/3, 18, 18/1, 329, 329/3-4, 364, 364/1-7, 395, 395/1. URS člen 29, 125. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dokazovanje - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu
Obdolženec potencialno koristna dejstva, na glavni obravnavi praviloma navaja v njegovem zagovoru iz prvega odstavka 324. člena ZKP, medtem ko so dokazi, ki bi mu utegnili koristi predmet ustreznega predloga v dokaznem postopku, o katerem mora sodišče po tretjem in četrtem odstavku 329. člena ZKP odločiti. Ker pa so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije po 125. členu Ustave, vezani (le) na ustavo in zakon, in ker sodišča pri presoji materialno pravnih ali procesno pravnih odločilnih dejstev po prvem odstavku 18. člena ZKP niso vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena, niti ustrezno sestavljenemu dokaznemu predlogu, brez predhodne presoje njegove utemeljenosti niso dolžna slediti. So pa zato po sedmem odstavku 364. člena ZKP dolžna zavrnitev dokaznih predlogov vsebinsko obrazložiti.
Drugače od presoje razlogov sodišča prve stopnje je treba pri presoji razlogov sodišča druge stopnje, izhajati, da to o navedenem dokaznem predlogu neposredno ni odločalo, temveč je v 5. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe najprej povzelo vložnikovo pritožbeno grajo zavrnitve dokaznega predloga s strani sodišča prve stopnje, nakar je v 6. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe, zavrnitvi pritrdilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082507
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1,24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 2, 14, 22.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica stranke do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - župan - zakoniti zastopnik stranke - direktor - zavrnitev predloga - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - dvom v nepristranskost sojenja
Ko delegacijo pristojnosti predlaga sodišče, je treba pravni standard okrnitve objektivne nepristranskosti razlagati strožje. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi). Spoštovanje teh zahtev se domneva, kar je jasno vsakemu razumnemu posamezniku. Če pa delegacijo predlaga stranka, je prag, ki ga je za delegacijo pristojnosti treba doseči nižji. Stranka postopka je namreč tista, ki jo odločitev v sodnem postopku neposredno zadeva. Če je njen občutek, da sodišče ravna nepristransko razumno okrnjen, je to dodatna okoliščina za delegacijo. Razumnost okrnitve videza nepristranskosti mora biti podkrepljena s konkretnimi okoliščinami.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - opravljanje pripravništva - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge za delegacijo pristojnosti sodišča razlagati restriktivno. Razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.
Konkretno okrožno sodišče ni manjše sodišče in prav malo verjetno je, da bi vsi sodniki poznali notarko, ki je na tem sodišču opravljala pripravništvo, še manj verjetno pa je, da bi notarka prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike.
obrazloženost drugostopenjske odločbe - pritožba zoper sklep o priporu - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev sklepa - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Naloga zunajobravnavnega senata kot drugostopenjskega organa ni v ponovni presoji obstoja vseh pogojev za pripor, neodvisno od pritožbenih navedb, temveč da skrbno presodi pritožbene navedbe in nanje argumentirano odgovori.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost
Tožnikova skrbnica je predlog vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (367.č člen ZPP).
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zapuščinski postopek - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367c, 367c/3. ZD člen 9, 219.
predlog za dopustitev revizije - zapuščina brez dediča - kaducitetna upravičenka - dolžnost ugotavljanja dejstev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je stališče sodišča druge (in prve) stopnje, da sodišču v zapuščinskem postopku ni potrebno ugotavljati obstoja in lokacije predmeta zapuščine brez dedičev in drugih okoliščin, ki omogočajo izročitev predmeta zapuščine brez dedičev RS, upoštevaje določbi 9. in 219. člena ZD, materialnopravno pravilno?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu za zaslišanje priče E. E. kršilo pravico tožene stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga - dvom v nepristanskost - zaposlitev stranke
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in posledično nezaupanje v pristojno sodišče (oziroma v njegovo organizacijsko enoto) ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Objektivne nepristranskosti ne more omajati niti dejstvo, da je toženka zaposlena na državnem tožilstvu v Murski Soboti. Udeležba organa, pri katerem je zaposlena stranka, v sodnih postopkih pri pristojnem sodišču ni takšen razlog, ki bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja.
Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi službenimi kolegi srečeval pri sojenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - stranka zaposlena na sodišču - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije
Predlog ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, v obrazložitvi predloga tožnik zahaja v protislovja, stavki so mestoma skladenjsko napačni in zato nerazumljivi in nekateri tudi evidentno vsebinsko napačni. Tožnik ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje v zvezi z zastavljenimi vprašanji nezakonita, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
URS člen 31. ZP-1 člen 106, 106/4, 106/4-5, 136, 136/1, 136/1-2.
ne bis in idem - pojem pravnomočno razsojene stvari - pravnomočno zaključen postopek
V konkurenci dveh (sodnih) odločb o isti stvari je za odločitev o tem, s katero izmed njih je bilo prekršeno načelo ne bis in idem, odločilno, katera izmed njiju je prej postala pravnomočna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 25.
obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - kršitev pravice do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera drugostopenjska sodba glede vprašanja protispisnosti prvostopenjske sodbe dosega standard obrazloženosti sodne odločbe druge stopnje oziroma ali je pritožbeno sodišče kršilo tožnikovo pravico do pritožbe, ker se ni konkretno opredelilo do tožnikovih pritožbenih očitkov o protispisnosti prvostopenjske sodbe.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367č, 377. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga dolžnik izpodbija, ni tak sklep.