Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge za delegacijo pristojnosti sodišča razlagati restriktivno. Razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.
Konkretno okrožno sodišče ni manjše sodišče in prav malo verjetno je, da bi vsi sodniki poznali notarko, ki je na tem sodišču opravljala pripravništvo, še manj verjetno pa je, da bi notarka prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?
V postopku o predlogu za predčasen odpust iz varovanega oddelka SVZ je revizija dovoljena. Vendar predlog v obravnavani zadevi ni utemeljen.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga dolžnik izpodbija, ni tak sklep.
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?